Zaskrbljujoče pa ostajajo razmere v bančnem sistemu, kjer se težave še poglabljajo, opaža Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Kakovost bančnih terjatev se še poslabšuje, je Umar zapisal v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Obseg slabih terjatev, ki je septembra dosegel 17,5 odstotka celotne izpostavljenosti bančnega sistema, se je v prvih treh četrtletjih povečal za 1,4 milijarde evrov oz. bolj kot v celotnem lanskem letu.

Obseg posojil domačim nebančnim sektorjem se je v prvih desetih mesecih zmanjšal za 1,7 milijarde evrov. Gospodinjstva se letos razdolžujejo, po rasti v lanskem letu je manjši tudi obseg posojil državi. Še naprej se pri domačih bankah razdolžujejo podjetja in nefinančne inštitucije, ki pa letos najemajo posojila v tujini, predvsem na dolgi rok.

Umiritev poslabšanja

Na trgu dela se je poslabševanje razmer umirilo. Število delovno aktivnih, ki se je na začetku leta še zmanjševalo, od sredine leta ostaja nespremenjeno. Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je v prvi polovici leta izrazito povečalo, pa se v zadnjih mesecih ustalilo.

V prvih desetih mesecih je bilo v evidenco brezposelnih v povprečju prijavljenih 119.460 oseb. To je 9,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas.

Hkrati je več oseb kot v enakem obdobju lani dobilo zaposlitev, predvsem zaradi povečane aktivnosti države pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, manj je bilo tudi kršitev obveznosti in upokojitev.

Nižja povprečna plača

Povprečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih nižja kot v enakem obdobju lani, in sicer zaradi znižanja v sektorju država, medtem ko je bila v zasebnem sektorju podobna kot pred letom.
V Sloveniji je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju ostal nespremenjen, v evrskem območju pa se je gospodarska aktivnost skromno povečala. Evropska komisija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj pričakujeta, da bo BDP evrskega območja letos še nekoliko padel (-0,4 odstotka), v prihodnjem letu pa se bo povečal za približno odstotek, k čemur bodo prispevali predvsem pričakovano boljše razpoloženje gospodarskih subjektov in potrošnikov ter manjši vplivi fiskalne konsolidacije.

Gospodarsko rast pa bodo še naprej zavirali razdolževanje podjetij in gospodinjstev, finančna razdrobljenost ter visoka brezposelnost. Ključni nalogi evrskega območja po mnenju obeh institucij ostajata vzpostavitev bančne unije in odprava strukturnih nesorazmerij.