V drugem četrtletju smo v Sloveniji zabeležili precejšnje povečanje anketne brezposelnosti in znižanje povprečne bruto plače, v danes objavljeni avgustovski številki publikacije ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju se je po stagnaciji v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih znižal za 0,2 odstotka, kar je slabše od spomladanskih pričakovanj Evropske komisije. Obeti za prihodnje mesece so slabi, kar kažejo kazalniki razpoloženja, ki so se v poletnih mesecih še poslabšali.

Nižje kot spomladi so tudi zadnje napovedi mednarodnih ustanov glede gospodarske aktivnosti. Zaradi pričakovanj bank glede nadaljnjega gospodarskega zastoja so se poslabšali posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po kreditih, ugotavlja Umar.

V drugem četrtletju se je BDP znižal

Tudi v Sloveniji se je BDP po stagnaciji v prvem četrtletju v drugem na četrtletni ravni po desezoniranih podatkih znižal za odstotek, na letni ravni pa za 3,2 odstotka. K medletnemu padcu je prispeval predvsem upad domačega povpraševanja.

Razmere v finančnem sistemu so se še poslabšale. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 milijonov evrov. Najbolj, za 451,3 milijona evrov, so se v tem obdobju zmanjšali krediti podjetjem in nefinančnim ustanovam. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšali tudi krediti gospodinjstvom. Večji so bili le krediti državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah.

Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 milijarde evrov, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani.

Zmanjašalo se je število brezposlenih

Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Junija se je zaradi povečanega obsega terjatev v bonitetni razred C povečal delež slabih terjatev (12,4 odstotka). Ob nadaljnjem slabšanju bančne aktive banke oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so bile v sedmih mesecih za 55 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.

Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 odstotka.

"Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela," pravijo na Umarju in dodajajo, da na zaostrene razmere na trgu dela kaže tudi podatek o številu anketno brezposelnih, ki se je v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečalo za štiri odstotke.