Z novimi izračuni bodo počakali do konca meseca, ko bo statistični urad objavil podatke o gibanju BDP. "Uresničujejo se nekatera tveganja in lahko pričakujemo, da bo gospodarska rast v naslednjih četrtletjih nižja, kot smo napovedovali ob pripravi jesenske napovedi," je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Napoved je v veliki meri temeljila na predpostavkah o gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju, te pa so se v zadnjih mesecih močno poslabšale, je pojasnil. Medtem ko so se napovedi letošnje gospodarske rasti za območje evra še julija gibale okoli 1,7 odstotka, zdaj ne segajo nad 0,6 odstotka. Na poslabšanje napovedi vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic.

Rast izvoza se nadaljuje

Rast slovenskega izvoza se še vedno nadaljuje, medtem ko se še naprej znižuje aktivnost gradbeništva. Slabšajo se tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. "Tržni deleži, ki jih dosegamo pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, so precej nižji kot pred krizo, kar kaže na strukturne slabosti, ki jih ima slovensko gospodarstvo s konkurenčnostjo," je dejal Vasle. Slovenija je na praktično vseh lestvicah konkurenčnosti v zadnjih dveh letih zdrsnila precej mest navzdol.

Vasle je opozoril še na zastoj pri kreditni aktivnosti ter prepočasno konsolidacijo javnih financ. Razlogi za šibko kreditiranje, ki se vleče že v tretje leto, so tako na strani bank kot tudi podjetij. Banke namreč povečujejo delež slabih terjatev in rezervacij, medtem ko zadolžitev slovenskih podjetij ostaja med največjimi v evrskem območju.