Predlog za ukinitev 11 okrajev v osmih volilnih enotah in za uvedbo preferenčnega glasu nima podpore niti v celotni koaliciji, zavrnil ga je tudi že del opozicije.

Spremembo zakona o volitvah v državni zbor (DZ), ki jo bodo začeli obravnavati poslanci, so predlagali v Pozitivni Sloveniji (PS), pred vložitvijo pa se niso uskladili s koalicijskimi partnericami. Za sprejem spremembe bi potrebovali podporo dveh tretjin poslancev.

SLS: še več centralizacije

Proti predlogu so tako v koalicijskem Desusu kot v opozicijski SLS, kjer so prepričani, da so te spremembe "škodljiva ideja za demokracijo v slovenski državi, ker pomenijo neenakomerno zastopanost regij in posameznih območij v DZ". Dodajajo, da bi ukinitev volilnih okrajev "elitizirala politiko, saj bi omogočila vstop v parlament le še medijsko vsej Sloveniji prepoznavnim obrazom, trenutnim političnim akterjem, športnikom in medijskim zvezdam". Menijo, da je predlagana “poenostavitev” rešitev, ki je v tem trenutku pisana na kožo prav PS.

Pravnik Rajko Pirnat ocenjuje, da bodo ljudje res imeli manj vpliva na povezanost kandidata z okrajem – ne pa veliko manj kot zdaj, ko je povezava sistemsko zagotovljena, a je poslanec na koncu izbran na ravni volilne enote: "Že zdaj glasovanje o kandidatu v volilnem okraju ni nujno zagotavljalo, da bi bil kandidat prebivalec okraja."

Nad predlogom sicer niso navdušeni tudi v SD, kjer pravijo, da bi morali v PS zakonodajo, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, že pred vložitvijo v proceduro uskladiti, saj "dosedanje izkušnje kažejo, da je vsako drugačno ravnanje vnaprej obsojeno na neuspeh". Pred spreminjanjem sedanjega sistema si želijo tudi, da bi bolje proučili posledice, saj ocenjujejo, da lahko sistem "povzroči neenakomerno porazdelitev politične zastopanosti, ker imajo večji kraji prednost pred manjšimi".

Spremembi so bolj naklonjeni le v Državljanski listi, saj so, kot pravijo, spremembo volilnega sistem in uvedbo preferenčnega glasu obljubili že v svojem programu.