Foto: Anže Petkovšek Sergeja Hadner Hvala Ko je Evropska komisija lani poleti pozivala h glasovanju v anketi o ukinitvi premikanja ure dvakrat letno, je bil odziv Slovencev eden najbolj bornih v Evropi. Odzvalo se je 0,39 odstotka in od te še ne polovice odstotka Slovencev jih je bilo 56 odstotkov za poletni in 37 odstotkov za zimski čas. 

Večina v razpravah na družbenih omrežjih zagovarja poletni čas, ker omogoča boljši izkoristek dneva. Seveda čez poletni čas poleti ni pripomb, dan je dolg pa tudi zjutraj je v večjem delu sezone ob urah, ko hodimo v službe in šole, že svetlo.
Druga zgodba pa je, če bi poletni čas veljal vse leto, tudi pozimi. Ob stalnem poletnem času bi tako na silvestrovo sonce vzšlo ob 8.44 in zašlo 17.25. Prvega junija  bi sonce vzšlo ob 5.14 in zašlo pet minut pred deveto.

Res je, da bi tak čas nam, ki delo začenjamo kasneje, kar ustrezal. Po svetlem bi šli v službo in popoldne bi nam, kot radi rečemo, od dneva še veliko ostalo. Tako bi nekaj popoldanske svetlobe ulovili tudi šolarji, ki pouk zadnja leta začenjajo šele ob 8.20, domov pa hodijo med tretjo in četrto uro. A po drugi strani to pomeni, da bi učenci pozimi v šolo hodili še v temi in se učili ter pisali teste v mraku. 

Za Slovenijo kot srednjeevropsko državo poletni čas pozimi ne bi bil tako problematičen kot za države, ki ležijo zahodneje. Medtem, ko bi pri nas po poletnem času pozimi vzhajalo med 8. in 9. uro, bi v Franciji med 10. in 11. uro, v Španiji pa šele po 11. uri. Dober del dneva bi tako bili odvisni od umetne svetlobe, kar bi lahko vodilo v utrujenost in neprespanost. Umetna svetloba ne omogoča predelati hormona spanja melatonina, ki nastaja v temi.  

Naš standardni čas je zimski čas, ki je, preden je bilo uvedeno premikanje ure, veljal vse leto. 31. decembra tako sonce vzhaja 7.44, zaide pa 16.26.

Če bi ohranili standardni čas, torej bi bil zimski čas skozi vse leto, bi 1. junija sonce vzšlo ob 4:14 in zašlo že pet minut pred osmo. Sonce bi tako zjutraj bilo že visoko, dolgi poletni večeri pa bi bili za uro krajši. Malo je verjeti, da bi zaradi tega šole in podjetja spremenila delavnike in začenjala prej, zato bi nam ostalo manj svetlega dneva.

Še vedno pa bi bili v Sloveniji na dobrem, sploh če se primerjamo z vzhodnimi državami. V Varšavi bi sonce poleti ob zimskem času posijalo sredi noči, ob 3.19 in zašlo ob 20.08, v Beogradu bi poleti sonce vzhajalo pred četrto in zahajalo kmalu po sedmi. 

Skratka, kakor koli obračamo, stalni poletni ali stalni zimski čas, volk ni sit in koza ni cela. Če hočemo poleti daljši dan, pozimi pa svetla jutra, je optimalna rešitev, da uro premikamo.

A kaj, ko se je velika večina od 4,6 milijona Evropejcev na javnem posvetovanju Evropske komisije izrekla za prenehanje menjavanja ure, med njimi tudi 80 odstotkov Slovencev. Evropska komisija na čelu z Jeanom Cloudom-Junckerjem in komisarko za transport Violeto Bulc projekt ukinitve menjave ure, ki ga je Evropski parlament nekritično potrdil nekaj dni nazaj, oznanja kot velik uspeh Evropske komisije, ki se je končno znala približati ljudem. A je na drugi strani mirno spregledala vse slabosti.

Da menjava ure ne prinaša več prihrankov, je znano že nekaj let, da se je dvakrat letno zoprno prilagajati spremembi ure, vemo vsi. A ko bolje premislimo, premikanje ure vendarle ni tako slabo. Je res?

Nov spor? Konec premikanja ure, Slovenija za zimski čas, Hrvaška za poletni

sergeja.hadner@zurnal24.si