Evropski parlament je pred dvema letoma z veliko večino - za je glasovalo 410 poslancev, 192 pa jih je bilo proti - podprl predlog Evropske komisije, da se premikanje urnih kazalcev na poletni in nazaj na standardni (zimski) čas ukine. Po tem načrtu naj bi države članice Evropske unije (EU), ki bi se odločile ostati v poletnem času, uro nazadnje premaknile marca prihodnje leto, države članice, ki bi ohranile zimski čas, med njimi bi bila najverjetneje tudi Slovenija, pa oktobra prihodnje leto. 

Svet Konec premikanja ure, zdaj je jasno, kdaj jo bomo zadnjič

Zadnja nedelja v oktobru pomeni nekakšen simbolični prehod v zimo. Uro premaknemo za eno uro nazaj, kar pomeni, da se začne daniti prej, vendar se s tem hitreje začenja noč. Zmračilo se bo že okoli 17. ure popoldne in kar naenkrat se bomo z dela vračali v mraku.

"Obstoječa direktiva je še vedno v veljavi"

Po načrtu Evropske komisije bi morale države članice do aprila letos sporočiti svojo odločitev ali bodo ostale v tako imenovanem zimskem ali poletnem času. Vendar je dosje, ki ga je komisija pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja pripravila pred volitvami v Evropski parlament, ostal v predalu. "Dosje je v mirovanju, ostal je v prvem branju, dogovora v 2019 ni bilo mogoče doseči," je na vprašanje, kaj se dogaja s projektom ukinitve spreminjanja ure, odgovoril Boštjan Lajovic z ministrstva za infrastrukturo. Tako tudi prihodnje leto, kot je bilo predvideno, ure ne bomo premaknili zadnjič. Kot poudarja Lajovic, je obstoječa direktiva, ki predvideva usklajeno sezonsko premikanje ure, še vedno v veljavi.

Hrvaška tako, Slovenija drugače

Države članice naj bi se o tem, v katerem času, torej zimskem ali poletnem, bodo ostale, odločale vsaka samostojno. Bruselj je sicer pozval, naj se sosednje države skušajo uskladiti in ostati v istem času, vendar se je že kmalu pokazalo, da bo vsaka država uveljavljala svoje interese in da dogovorov brez koordinacije z vrha, ne bo. Do razprtije bi tako lahko prišlo že med Slovenijo in Hrvaško. Slednja, naj bi, neuradno, ostala na poletnem času, Slovenija pa naj bi ostala na zimskem času. 

Nov spor? Konec premikanja ure, Slovenija za zimski čas, Hrvaška za poletni

Če bi se države članice o spremembah časa odločale neusklajeno in bi zato v EU prišlo do časovne razdrobljenosti, bi to pomenilo težave predvsem v transportu, bančništvu, zagotavljanju električne energije, trgovanju, delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov ... Več držav članic je zato od Evropske komisije zahtevalo oceno smiselnosti ukinitve premika ure dvakrat letno.

Ideja o ukinitvi premikanja časa dvakrat letno, se je, kot vse kaže, rodila samo zato, da bi  Evropska unija tik pred volitvami v Evropski parlament dokazala, da zna prisluhniti tudi malemu človeku.

Med predsedovanjem Slovenije o ukinitvi premika ure ne bo razprave

Da bi se za oživitev ideje o ukinitvi prekanja ure dvakrat letno, ogrevala katera od članic, ki bodo v prihodnjem letu in pol predsedovale Evropski uniji, ni videti. "Obravnave direktive o ukinitvi sezonskega premikanja ure nima v načrtu ne nemško ne portugalsko predsedstvo pa tudi ne slovensko," pojasnuje Lajovic. 

Pred dvema letoma, ko je ministrstvo vodila Alenka Bratušek, so na sosednje države naslovili vprašanja v zvezi z morebitnimi spremembami standardnega časa, vendar pa odgovora niso prejeli. Ministrstvo, ki ga zdaj vodi Jernej Vrtovec, pa zaradi zamrznitve projekta pri EU, do konca prihodnjega leta ne načrtuje  nobenih tovrstnih aktivnosti, pravi Lajovic.