Minimalni pogoj, ki zagotavlja varovalko za stabilno in vzdržno financiranje zdravstvenega sistema, je izpolnjen, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder. LMŠ je namreč med dopolnili k zakonu, ki predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, predvidela tudi proračunsko varovalko, kar je bil pogoj Šabedra, da zakon podpre. "Gre za mini zmago ministra," pravijo pri Šabedru.
"Če obveznosti, sprejetih na podlagi izhodišč iz 63. člena tega zakona, drugih pravic iz obveznega zavarovanja in drugih obveznosti, ki se krijejo iz sredstev obveznega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, ni mogoče v celoti kriti iz teh sredstev, Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki Zavoda iz prispevkov iz drugih virov ter obveznostmi Zavoda, ki zapadejo do konca tekočega leta," se glasi amandma, ki ga je na novelo zakona vložil LMŠ. Varovalki za kritje iz proračuna nasprotujejo na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bertoncelj. Bertoncelj dopolnila LMŠ danes ni hotel komentirati.
Zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je sicer vložila Levica, nato pa je koalicija, predvsem LMŠ, zakon z amandmaji bistveno predrugačila.
Pavšalni znesek 32 evrov na zavarovanca podpirata ZZZS in finančno ministrstvo
LMŠ v drugem dopolnilu predlaga še, da pavšalni zdravstveni prispevek znaša 32 evrov in ne 29, kot je bilo sprva predvideno. Izračuni, ki naj bi jih na ministrstrvu za zdravje dobili od ministrstva za finance pa naj bi potrdili, da gre za vzdržni znesek, ki bi v celoti nadomestil sredstva, ki jih zavarovanci zdaj vplačujemo pri komercialnih zdravstvenih zavarovalnicah Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Da je znesek 32 evrov z vidika finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema zadosten, ocenjujejo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki ga vodi Marjan Šušelj.
DeSUS proti, SMC še neodločen
O predlogu zakona bo DZ prihodnji teden opravil tretjo obravnavo, koalicija pa glede odpore ni enotna. Največ pomislekov imajo v stranki SMC, kjer se bodo o podpori predlogu zakona odločili prihodnji teden. "Dejstvo pa je, da dopolnila govorijo o tem, da se obveznosti ZZZS-ja do izvajalcev, ki so zapadle do konca leta, poravnajo iz proračuna. To pa po naših informacijah za zdaj ni usklajeno z ministrstvom za finance," pravi vodja poslancev SMC Igor Zorčič.
SD je kot dopolnilo ponovno vložil svojo solidarnostno lestvico, včeraj pa so zanikali, da s sprejetjem njihovega predloga solidarnostne lestvice pogojujejo podporo noveli zakona. Poslanci DeSUSa novele zakona ne bodo podprli, vztrajajo pri celotni zakonodaji, ki bo vključevala tudi dolgotrajno oskrbo.
Premier Šarec je koalicijskim partnerjem včeraj sporočil, da so očitki o nedodelanosti in drugih nejasnostih, so samo izgovori. "Če je resna volja prisotna, bo DZ zakon izglasoval. O tem se govori že leta in leta. Ukrep je dober za ljudi. Prihaja trenutek resnice, kdo je za in kdo proti," je twittnil Šarec.
V SAB so napovedali, da bomo dopolnila sprejeli, podporo zakonu pa napoveduje tudi Levica.
POSEBNA PONUDBA POSOJIL Pozdravljeni, sem posameznik, ki ponuja posojila. Ima kapital, ki se bo uporabljal za odobritev posojil med kratkorocni …
ko ni bilo dodatnega zavarovanja tudi ni bilo čakalnih vrst,ja kaj je potem narobe v našem sistemu,bogatijo se zavarovalnice,pa zdravniki …
Prej so vsi kričali,kakšne dobičke ustvarjajo zavarovalnice s temi zavarovanji,sedaj pa bo država naredila lepotni popravek s par evri popusta …