Denar namenjen le ambulantnim pregledom

Skladno z aneksom dva k splošnemu dogovoru za lansko leto je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana prejel 150.000 evrov, in še ta denar je namenjen le ambulantnim pregledom, ničesar pa denimo diagnostičnim preiskavam, kot je magnetna resonanca, ali za akutno bolnišnično obravnavo, je na današnji novinarski konferenci opozoril v. d. generalnega direktorja bolnišnice Simon Vrhunec.

Po drugi strani pa so v UKC Ljubljana lani obravnavali okoli 5800 več bolnikov, kot jih imajo plačanih v skladu s programom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Prav tako so opravili za okoli 20 odstotkov oziroma 1200 preiskav magnetne resonance več, kot jih imajo plačanih, je dodal.

"Pričakovali smo, da bo ta angažnma tudi prepoznan, denimo v obliki dodatnih sredstev," je dejal prvi mož UKC, ki se ob razdelitvi sredstev v okviru aneksa dva k splošnemu dogovoru sprašuje: "Kaj to pomeni? Da če več delaš, si kaznovan?"

Denar dobili tisti izvajalci, ki programa ne dosegajo

Kot je opozoril, so program, denimo za preiskave z magnetno resonanco, dobili tisti izvajalci, katerim se je na ravni poslovanja v prvih desetih mesecih lani nakazovalo, da sploh ne bodo dosegli programa, kot so ga imeli predvidenega s pogodbo z ZZZS. To so po Vrhunčevih besedah splošni bolnišnici Celje in Murska Sobota ter Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Prav tako so dodaten program dobili tudi nekateri zasebni izvajalci.

"Mi smo lahko ponos slovenskega zdravstva. Nekdo želi načrtno razgraditi UKC v korist drugih izvajalcev, tudi zasebnikov, ki pa teh standardov, kot jih imamo v UKC, ne dosegajo," je dejal Vrhunec.

Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker takšnega odnosa do UKC ne more razumeti. "Morda si želimo iti po modelu, kot ga poznajo v Makedoniji in Bolgariji, kjer so doživeli sesutje javnega zdravstva in ustanovitev zasebnih bolnišnic," je dejal.

Zamegljevanje z očitki o korupciji

Ob tem ga moti, da zmeraj, ko se pogovarjajo o financiranju UKC Ljubljana, pride do "zamegljevanje situacije", saj se začne takoj omenjati korupcijo in neorganiziranost kliničnega centra.

Direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda pa se ob tem sprašuje: "Ali res lahko kdo verjame, da je UKC cvetober najbolj koruptivnih zdravnikov in najbolj nesposobnih predstojnikov in direktorjev?"

Opozoril je tudi na pomanjkanje denarja v zdravstvu nasploh. "Vsi se drenjamo okoli praznega korita," je ponazoril. Po njegovih besedah pa je način razdeljevanja tega denarja le vrh ledene gore. "Za 1800 evrov na prebivalca ne moremo imeti enakega zdravja, kot ga ima Zahodna Evropa s 4000 evri na prebivalca," je dodal.

MZ: financirali smo programe

"Nismo ciljano financirali izvajalcev, temveč programe, ki so bili finančno najbolj izpostavljeni," pravijo na ministrstvu za zdravje, ki je en od osmih partnerjev, ki so določali programe, ki potrebujejo dodatno pomoč. 

"Skladno s potrebami prebivalstva in razpoložljivimi sredstvi smo tako sledili cilju, da najprej omogočimo financiranje tam, kjer se beležijo najdaljše čakalne dobe v specialistično ambulantni dejavnosti. V prvi vrsti so zato financirani programi z dolgo čakalno dobo v specialistično ambulantni dejavnosti, MR diagnostika ter izravnava uteži v akutni bolnišnični obravnavi za bolnišnice, ki so že dalj časa podfinancirane," se odzivajo na ministrstvu.

UKC Ljubljana ni izkazoval dolgih čakalnih dob v teh programih

"UKC Ljubljana ni izkazoval visokih čakalnih dob v specialističnih ambulantah in MR ter glede akutne bolnišnične obravnave ni bil podfinanciran. Za leto 2014 bo tako prejel približno 980.000 evrov: 520 tisoč iz naslova povečanja preseganja prospektivnih programov, 300 tisoč za nov standard HIV ter 155 tisoč za skrajšanje čakalnih dob v specialističnih ambulantah," sporočajo z ministrstva.