Poslanke in poslanci so zadnji dan 33. seje državnega zbora najprej po skrajšanem postopku obravnavali vladni predlog sprememb in dopolnitev zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Predlog prilagaja slovensko zakonodajo evropski direktivi in olajšuje gostovanje tujih raziskovalcev in znanstvenikov v Sloveniji.

Pri spremembah gre za prilagoditev direktivi EU, da bi spodbujali mobilnost državljanov tretjih držav v raziskovalne namene, dopolnjujejo pa se nekatere rešitve, ki so že bile sprejete v zakonu o tujcih in zakonu o zaposlovanju tujcev.

Predlog, ki ga je uvodoma predstavil državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT) Dušan Lesjak, uvaja rešitev, po kateri imajo vse raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij pri javni agenciji za raziskovalno dejavnost, pooblastilo za sklepanje sporazumov o gostovanju. Sporazumi naj bi imeli petletno veljavo, nadzor pa naj bi v imenu MVŠZT izvajala javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Predlog predvideva olajšanje gostovanja tujcev v Sloveniji. © iStockphoto

Pomemben varovalni ukrep je določba, ki pravi, da če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, izgubi pravico do sklepanja sporazumov, oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov. Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ministrstvo, pristojno za znanost, ki lahko prenese nadzor na javno agencijo na področju raziskovalne dejavnosti. Predlog je podprl tudi matični odbor DZ.

Marjan Drofenik (SLS) je spomnil na cilje lizbonske strategije, v kateri bistveno vlogo igra nudenje ugodnejših pogojev bivanja oziroma spodbujanje gostovanj raziskovalcev, kot jih predvidevajo spremembe zakona. Ob tem je pomemben varovalni ukrep možnost izbrisa organizacij, kar naj bi po Drofenikovem mnenju preprečilo morebitne zlorabe. Privabljanje vrhunskih tujih strokovnjakov pa bo po mnenju poslanca SLS pripomoglo k zaustavitvi odtoka domačih znanstvenikov v tujino. Zato bodo v poslanski skupini SLS spremembe zakona podprli.

Barbara Žgajner Tavš (SNS) je opozorila, da z namero o pospešenem privabljanju tujih raziskovalcev hkrati "na ravni svoje države degradiramo visoko izobražene ljudi" , kar po njenem prepričanju predstavlja dvojno moralo.

Maria Pozsonec (narodni skupnosti) je ob siceršnji podpori spremem zakonodaje opozorila, da tudi narodnost potrebuje svoje raziskovalne institucije kot orodje za upočasnitev trendov asimilacije.

Jožef Jerovšek (SDS) je izrazil podporo predlogu in veselje nad dejstvom, "da Slovenija sodeluje pri oblikovanju evropskega znanstvenega in raziskovalnega prostora".

Breda Pečan (SD) je sicer izrazila podporo poslanske skupine vladnemu predlogu, hkrati pa opozorila na številne napake pri besedilu zakonov, ki jih v proceduro pošilja ministrstvo, pristojno za znanost in raziskave. Zato je Pečanova ministrico Mojco Kucler Dolinar opozorila , "naj pri naslednjih zakonih ukrepa tako, da ne bo treba v državnem zboru popravljati osnovnošolskih napak".