Foto: Dare Čekeliš Suzana Kos Mehanik, ki mi je leta popravljal avtomobil, mi je vsakič ob izstavitvi računa, zaradi višine katerega so mi po navadi stopile solze v oči (no, malce res pretiravam), pokazal stare dele avtomobila, ki mi jih je zamenjal. Ker se na to, kako deluje zadeva, ki me pripelje od točke A do točke B, absolutno ne spoznam, je prav mogoče, da mi je kazal dele pralnega stroja. Vsaj na to sem vedno pomislila, ko mi je kazal tiste cevi ali karkoli je že bilo.

Tako nekako kot z menoj in mehaniki je z občinskimi svetniki, ki bodo dajali soglasja za nove cene komunalnih storitev. Računica, ki jo bodo dobili kot podlago za potrditev podražitve, jim večinoma pomeni približno prav toliko kot meni stari avtomobilski deli. V nekaterih občinah bodo pogovore in usklajevanja glede novih cen začeli že ta teden, torej le nekaj dni po tem, ko je vlada prejšnji četrtek sklenila, da se bodo cene z novim letom na lokalnih ravneh oblikovale prosto.

Notranje rezerve. Sprostitev cen bo zagotovo razbremenila proračune občin, ki so tudi s po milijonom in več evri na leto subvencionirale komunalna podjetja. Bo pa to po drugi strani udarec po žepih gospodinjstev in seveda tudi za podjetja; gostinci in portoroški hotelirji so že lani negodovali zaradi visokih stroškov odvoza ločenih odpadkov ter iskali konkurenčne ponudbe odvoza. Ker so lokalna komunalna podjetja po navadi pravi monopolisti, je torej pri njih gotovo še kaj prostora za racionalizacijo.