"Ni ga učitelja, ki se še ne bi srečal z anonimno prijavo," pravi Jožica Frigelj iz iniciative Kakšno šolo hočemo, ki si tako kot številni drugi učitelji in ravnatelji prizadeva za ukinitev anonimnih prijav v šolstvu. "Ker je prijavljitelj neznan, lahko napiše tudi neresnice in izmišljotine," poudarja Metka Zorec, predsednica Učiteljskega združenja.

Konec šolskega leta, več prijav

Število prijav inšpektoratu glede dela učiteljev in ravnateljev se iz leta v leto veča, prijave pa so pogostejše ob koncu šolskega leta. Učitelji razlagajo, da je največkrat razlog nepravilnost pri ocenjevanju oziroma prizadevanje za boljšo oceno.

"Število prijav ob koncu pouka v šolskem letu (junij) res naraste, vendar bi težko trdili, da je to posledica pobud zaradi domnevnih nepravilnosti pri ocenjevanju znanja. Večina pobud, ki jih prejmemo, tudi če se nanaša na domnevne nepravilnosti pri ocenjevanju znanja, je praviloma širših in se vežejo tudi na domnevno nestrokovno poučevanje, odnos do udeležencev izobraževanja, vsebino same snovi ...," pravijo na inšpektoratu za šolstvo. Foto: Profimedia Šola

Tudi za pridobitev odškodnine

"V drugi triadi ni toliko nezadovoljstva z ocenami, je pa veliko prijav glede poškodb otrok," razlaga Friglova. Prijavljitelj tako učitelju očita bodisi, da ni bil prisoten ali da ni zadostno poskrbel za varnost med dejavnostjo. "Prijave velikokrat nanašajo na zelo banalne probleme. Izkazalo se je že, da si starši skušajo s prijavo pridobiti finančno zagotovitev, skratka, proti do odškodnine, če je otrok zavarovan."

Pogoste anonimne prijave ob imenovanju ravnatelja

Zelo pogosto se anonimke pojavljajo ob imenovanju novega ravnatelja, ko staršem ali po občini kandidat iz določenih razlogov ne ustreza. "Teme anonimnih prijav so različne. Težko opredelim, na katero temo so najpogostejše. Zagotovo pa so zelo pogoste ob reelekcijah ravnateljev," potrjuje Milan Rejc, ravnatelj na OŠ Gorje

Anonimno zaradi strahu pred maščevanjem?

Določila Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) pobudnika, oziroma prijavljitelja zavezujejo inšpektorja k varovanju tajnosti vira prijave in drugih informacij, Tudi če prijava ni anonimna, mora torej inšpektor ščititi prijavljitelja in ne sme razkriti njegovega imena.

Kljub temu se veliko staršev odloči za anonimno prijavo. Na inšpektoratu sicer pravijo, da o razlogih, zakaj je pobuda za inšpekcijski nadzor anonimna, težko presojajo, navajajo pa nekaj primerov iz pobud: strah zaradi posledic za otroka (učitelj lahko vedno vpraša tako, da ne znaš), ekskomunikacija v okolju (majhen kraj), zbadanje otroka v šoli s strani sošolcev, dosedanje negativne izkušnje, zasliševanje otroka in očitki, onemogočanje drugih pravic (npr. finančna pomoč, štipendija, priporočila, ...), strokovni delavec se boji povračilnih ukrepov vodstva (mobing, slabši urnik, manj ur, več hospitacij, ...). Foto: Profimedia učiteljuica

"Gre za preveč zaščitniške starše"

Učitelji take očitke zavračajo, razlog vidijo drugje. "Gre za starše, ki večinoma ne želijo druge plati zgodbe. To so starši, ki so preveč zaščitniški in v vseh pogledih verjamejo svojemu otroku, ki se spretno prikaže kot žrtev," pravi Friglova. "Večina jih v šolo ne pride ali pa pridejo do ravnatelja, ki jih morda napoti do učitelja, s čemer niso zadovoljni."

Prijava naj bo podpisana

"V šolstvu so anonimne prijave nepotrebne. Problem je potrebno rešiti tam, kjer je nastal. Osnovno sredstvo za to je pogovor," meni Martin Grosek, ravnatelj na OŠ Ljubečna. "Če pa posameznik ali institucija kljub temu ne naredi tega, kar določa zakonski okvir, je upravičena prijava inšpekciji, ki pa jo mora prijavitelj podpisati," meni Grosek.

Inšpektorat: Statistike o anonimnih prijavah ne vodimo

Na vprašanje kolikšen je odstotek prijav v šolstvu, ki so anonimne, na inšpektoratu pravijo: "Posebne statistike v zvezi s pobudami, kjer pobudnik ni znan, nismo vodili."

Po podatkih, ki ji je od inšpektorata pridobilo Združenje ravnateljev pa je 40 odstotkov prijav anonimnih, od tega se jih 40 odstotkov izkaže za neutemeljene. "Iz analiz, ki smo jih delali za daljše obdobje, je delež potrjenih pobud, kjer pobudnik ni znan, celo višji kot v primerih, ko je pobudnik znan," pa pravijo na inšpektoratu.

Obravnavana skoraj vsaka prijava

"Najbolj moteče je, da so te prijave anonimne, inšpektor pa je dolžan vsako obravnavo, ki je včasih tudi popolnoma neutemeljena, obravnavati," pravi Friglova.

Zakon o inšpekcijskem nadzoru določa tako: "Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne."

Ocenijo javni interes

Na inšpektoratu razlagajo, da vsaka pobuda oziroma anonimna prijava ne pomeni takoj uvedbe postopka, ampak je le pobuda organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Od leta 2002 zakonodajalec uredil obveznost inšpektorja, da obravnava tudi anonimne pobude."Namen določbe ni procesne, temveč sistemske narave, torej spodbuda vlagateljem pobud, prijav, sporočil ali drugih vlog, da s svojimi prijavami prispevajo k zaščiti javnega interesa. To ne pomeni, da je v zvezi z vsako vlogo inšpektor dolžan začeti inšpekcijski postopek, saj je obravnava odvisna od ocene obstoja javnega interesa v konkretnem primeru,"

"Zagovarjati se moraš, kot da si kriv"

"Inštitut anonimnih prijav omogoča nesamozavestnim ljudem, da delajo moralno škodo posameznikom in inštitucijam," pravi Grosek. Medtem, ko je preiskovanec znan, inšpektor pri prijavljitelju, ker je anonimen, ne more niti preveriti navedb.

"Zagovarjati se moraš, kot, da si kriv," dodaja Zorčeva in opozarja, da tudi v primerih, ko se izkaže, da je bila anonimna prijava neupravičena ali celo lažna, učitelj ali ravnatelj ne dobi pisnega obvestila, pojasnila oziroma opravičila. Foto: Profimedia Učitelj v razredu

"Inštitut anonimnih prijav je protiustaven"

"Inštitut anonimnih prijav je v celoti zgrešen, napačen in protiustaven," pa poudarja Rejc. 

Pravnik Albin Igličar v članku Anonimna prijava kot primer nemoralnosti pravne norme, objavljenem v Pravni praksi, ugotavlja, da zaradi dejstva, da je prijavljitelj anonimen, učitelj nima pravice do sodnega varstva in pravice do odprave posledic.

"Za osebe, nad katerimi je bil začet izredni nadzor, je nastala nepopravljiva škoda na njihovem statusu v družbeni okolici ter osebnem počutju in samopodobi. Prizadeti v teh postopkih nimajo na voljo kazenskopravnih in civilnopravnih sredstev za povrnitev škode oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja, čeprav gre za neutemeljene oziroma lažne obtožbe in prijave, saj iniciator teh postopkov ni znan. Anonimnemu pobudniku pač ni mogoče naložiti plačila stroškov postopka in ne izreči globe zaradi lažne prijave," piše Igličar, ki je tudi član takoimenovane skupine za odpravo anonimk, ki se je jeseni sestala z namestnico ministrice in ji predala predloge za odpravo te norme.

Ministrstvo: Področje bi bilo treba urediti sistemsko

"Zakon o inšpekcijem nadzoru vsem inšpekcijskim službam nalaga obveznost obravnave anonimnih prijav, zato bi bilo to področje, če bi želeli spremembe, potrebno urediti sistemsko. Zakon o inšpekcijskem nadzoru resorno sodi k ministrstvu za javno upravo," pravijo na ministrstvu za šolstvo, kjer so povprašvenje glede usmeritev pri obravnavi anonimnih in nepopolnih prijav lani jeseni spraševali MJU.

"Takšne pobude bi verjetno lahko »prevzel« glavni inšpektor in jih niti ne bi dodeljeval v delo ostalim inšpektorjem. Presojanje posebne komisije, ki jo predlagate, bi pomenilo prelaganje odgovornosti glavnega inšpektorja na druge inšpektorje in bi bilo lahko celo v nasprotju z uveljavljenimi organizacijskimi razmerji v inšpektoratu," svetujejo na MJU. 

sergeja.hadner@zurnal24.si