"Z vsakimi šolskimi počitnicami se starši otrok srečujemo s težavo, komu zaupati otroke," na spletnem portalu predlagamvladi.si piše eden od staršev. "Le redki imamo toliko dopusta, kot imajo otroci šole prostih delovnih dni. V težavah so predvsem starši, ki imajo dedke in babice še v službah, zasedene z več vnuki in vnukinjami ali pa ko stari starši bivajo predaleč za vsakodnevno pomoč z varstvom."
PREBERITE ŠE:
Če je mogoče v vrtcu, zakaj ne tudi v šoli
Predlagatelj razmišlja, da bistvenih stroškom s poletnim varstvom za otroke ne bi smel biti, saj največji strošek opade na stroške dela. "Čeprav osnovne šole, podobno kot vrtci, stojijo tudi poleti in imajo tudi tam preko poletja zaposlene učitelje, možnosti varstva pri izobraženih učiteljih tam poleti večinoma ni, učilnice pa samevajo," ugotavlja. "Ob tem ZUJF celo določa največji dovoljeni dopust in če ga zaposleni v javni upravi upoštevajo, to pomeni, da zaposleni v osnovnih in drugih šolah presedijo polovico počitnic na delovnih mestih."
Pristojnemu ministrstvu predlaga, naj preveri, ali in kje obstaja interes za prostovoljno poletno varstvo na osnovnih šolah in v dogovoru z učitelji poskrbi, da bi to čim prej steklo v prvi triletki.
Varstvo le kot nadstandardni program
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, poudarjajo, da delovne obveznosti učitelja ne zajema samo pouka in drugih oblik organiziranega dela z učenci. "Obsega tudi pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa," je zapisalo v odgovoru predlagatelju.
Drugo delo po navedbah ministrstva obsega sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, mentorstvo učencem, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, nastopov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
Le ob sofinanciranju staršev
Dodajajo, da lahko osnovna šola poleg predpisanega obveznega in razširjenega programa staršem ponudi tudi t.i. nadstandardni program, ki se financira iz sredstev lokalne skupnosti in prispevkov staršev. "S tem se učencem zagotovijo tiste dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev," poudarjajo na ministrstvu. "O njihovi uvedbi odloči svet šole, predlog za uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti pa lahko oblikuje ravnatelj, vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor in/ali svet staršev."
Poudarjajo, da počitniško varstvo učencev ne sodi v obvezni ali razširjeni program osnovne šole niti v delovno obveznost učiteljev, zato ga šola lahko organizira le kot nadstandardni program. V posameznih okoljih je uveljavljeno tudi počitniško varstvo v organizaciji Zveze prijateljev Mladine Slovenije. "V teh primerih starši nosijo stroške prehrane in morebitne druge stroške, kot so vstopnine, prevoze," poudarjajo na ministrstvu. Dodajamo, da zaradi povpraševanja praviloma starši otroke v teh programih med poletnimi počitnicami lahko pustijo največ en teden.
dezurni@zurnal24.si
Iz lastnih izkušenj vam povem, da je resnica, da imajo nekateri učitelji zelo malo dela. Najbolj so obremenjeni učitelji slovenščine, …
Za to pa se lahko zahvalite levakom in njihovi permisivni vzgoji, ki je dokazano fail.
Se strinjam. Vidiš ljudi, ki učijo na OŠ ko gredo v šolo ob 8h, ob 12h so že na rekreaciji …