Foto: Dare Čekeliš Suzana Kos V pregledu “dosežkov in prioritet” posameznih ministrstev po enem letu delovanja vlade nisem našla spremembe ureditve na področju izvršb, ki jih je napovedoval zdaj že nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič ob litijski zgodbi družine Vaskrsić, ki je zaradi 124 evrov neplačanih računov za vodovod in kanalizacijo ostala brez doma.

Pličanič sicer pravi, da so zakonodajne spremembe pripravili, ne ve pa, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. “To je vprašanje za mojega naslednika, vsekakor pa bi bilo to področje nujno urediti,” poudarja eksminister.

Ker nam je direktorica ene od največjih zasebnih družb, ki se ukvarja z izterjavo, nedavno dejala, da ji je šlo ob pristranskem poročanju medijev o Vaskrsićih dobesedno na kozlanje, češ, “če je imel za lizing za mercedes, bi imel še za komunalo”, bom pri naslednjih mislih previdna. Slabosti pri bralcih pač ne gre povzročati.

Na slovenskih sodiščih je več deset tisoč izvršb na nepremičnine; najverjetneje prav vsi dolžniki niso pokvarjenci in “mutivode”, ki se izogibajo plačilu svojih dolgov. Plačilne nediscipline tudi nikakor ne podpiram. A dejstvo je, da bodo uspešno izpeljane izvršbe na eni strani na bančne račune upnikov prinesle upravičeno izterjane zneske, na drugi strani pa bo tako čez rob pahnjena določena skupina ljudi, ki bo ostala brez doma. In postala (še večji) socialni problem. In kaj zdaj? Verjetno bi težko našla koga, ki bi na vprašanje kaj pametnega lahko sploh odgovoril. Učinkovite in socialne izvršbe pač ni.