Uvedba davčnih blagajn ima pozitivne učinke, ki se kažejo tako v povečanju prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev, kot tudi povečanju vplačil DDV in večjemu številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje, sporočajo s finančne uprave.

Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in ki so oddali obračun DDV, so med februarjem in aprilom letos v državno blagajno plačali za 300 milijonov evrov DDV, kar je dobrih sedem odstotkov več kot zavezanci, ki so oddali obračune lani.

"Pri tem je zanimivo, da so od tega v dejavnosti gostinstva mali zavezanci izkazali za 20,7 odstotkov več neto DDV kot v enakem obdobju lani," sporočajo s finančne uprave (Furs) in dodajajo, da je del povečanih plačil v proračun mogoče pripisati prav uvedbi davčnih blagajn.

Zaradi davčnih blagajn več tudi zaposlitev 

Pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn je mogoče prikazati tudi na osnovi povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost, zaradi česar so se povečala plačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije davka od dohodkov iz zaposlitve.

"Del teh prijav je posledica dejstva, da Furs s pomočjo podatkov v okviru davčnih blagajn nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno. V prvih štirih mesecih 2016 je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 22.705 oseb pri 9.361 delodajalcih. Od tega je 9.808 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki)," pojasnjujejo dacarji.

Ob predpostavki, da vseh teh 9.808 oseb prejema zgolj minimalno plačo, lahko ugotovimo, da se je v državno malho med februarjem in aprilom steklo sedem milijonov evrov več.

Na dan 13. 5. 2016 je 54.035 davčnih zavezancev že prevzelo 72.522 digitalnih potrdil za uporabo sistema davčnega potrjevanja računov. Račune je prek davčnih blagajn davčno potrdilo 46.527 zavezancev, pri čemer podatki kažejo, da se zavezanci še vedno vključujejo v sistem.

dezurni@zurnal24.si