Čeprav je bilo predvideno, da se v šolskem letu 2016/17 začne izvajati pouk prvega tujega jezika kot obvezni predmet za vse učence 2. razreda osnovnih šol, se to, kot kaže, ne bo zgodilo.  Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava obdobje uvajanja prvega tujega jezika v drugi razred premakniti za dve leti. Izjema so šole, ki so pouk poučevanja tujega jezika poskusno že izvajale v šolskem letu 2014/15 in ga bodo v šolskem letu 2015/2015. Teh šol je približno 30 odstotkov.

Otroci v neenakem položaju

"Uvajanje tujega jezika je ilustracija tega, da neprestano škodimo interesom otrok in njihovi možnosti za zaposlitev, čeprav hočemo to državo narediti konkurenčno," pravi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). "To je posledica varčevanja, edini argument za prestavitev je, da ni denarja," poudarja in izpostavlja, da so na obisku v Sloveniji predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki naj bi evalvirali izobraževanje, kot podlago za nadaljno nižanje stroškov.

Dodaja, da imamo po njegovi presoji v Sloveniji na tem področju neustavno stanje, saj imamo v javnem sistemu šole, ki pouk tujega jezika izvajajo in šole, ki ga ne. "En del otrok prikrajšamo za neko možnost, ki bi jim pomenila večjo perspektivo," pravi Štrukelj in poudarja, da gre za neenakost med učenci in v njihovih možnostih.

Dobro je začeti čimprej

Docentka za didaktiko angleščine na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Karman Pižorn zgodnje poučevanje tujega jezika podpira. "Če se ga pravilno poučuje, je dobro poučevanje začeti čimprej," pravi Pižornova. "Vemo, da učenje jezikov vpliva na marsikaj, tudi na kognitivni razvoj."

Če je otrok izpostavljen učenju v naravnem okolju, kjer sta recimo starša različno govoreča, se lahko od rojstva uči več jezikov. Če tega ni, je zelo pomemben pravilen pristop. "V šolskem sistemu je potrebno učenje tujega jezika prilagoditi, da tiste stvari, ki jih počne v domačem jeziku, izvaja tudi v tujem jeziku," poudarja Pižornova. "Seveda je potrebno videti, ali te otrok razume, ali ga je strah in narediti dovolj varno okolje, da se v njem dobro počuti. S siljenjem ne gre. Slovnični pristop pri mlajših ne gre."

Večinoma tuji jezik uvajajo pri šestih letih

Nad napovedano premaknitvijo poučevanja tujega jezika za dve leti je razočarana. "Kar se politike tiče, je to sramotno, sploh nimam besed," pravi Pižornova. Dodaja, da se starostna meja učenja tujih jezikov v Evropi niža na začetek šolanja, večinoma se učenje tujega jezika uvaja pri otrokovi starosti šestih let. "Drugače je z Angleži, s katerimi se mi ne moremo primerjati," pravi Pižornova. "Primerjamo se lahko z Estonci, Poljaki, Slovaki."

Avstrijci se tujega jezika že deset let učijo pri starosti šestih let, Hrvati pa ga imajo že petnajst let v prvem razredu, v katerega vstopajo s sedmimi leti. Norvežani se tujega jezika ob vstopu v osnovno šolo učijo zadnjih 14 let. "Zgledovati bi se morali po tistih državah,  kjer dobro poučujejo na zgodnjih stopnjah, ne le po tem, kaj začnejo," poudarja Pižornova. "Dobro poučevanje pomeni dobre metode, znanje jezika ter poznavanje celotnega kurikuluma, da se učenje tujega jezika vklopi v dogajaje v vrtcu in potem v šoli."

irma.hus@zurnal24.si