Politični analitik Bernard Brščič poudarja, da je soočenje dveh vizij razvoja na kongresu NSi z vidika znotrajstrankarske demokracije in očiščenja desnice koristno. Prepričljiva zmaga Novakove pomeni, da je ta dobila podporo za nadaljevanje svoje politike. Ob tem pa Brščič dvomi, da se bo podpora odrazila v poenotenju stranke, saj "sta politični paradigmi Aleša Hojsa in Ljudmile Novak težko združljivi".

Vizija Novakove je po njegovih besedah "idejno nekoherentna, za retoriko modernizacije stranke in usmerjenosti v prihodnost se skriva ponesrečeno združevanje tradicije krščanskega socializma Janeza Evangelista Kreka s psevdoliberalizmom, uvoženim iz propadle Državljanske liste".
Poražena vizija bi stranko vrnila h koreninam, k izročilu slovenske pomladi in prvega predsednika Andreja Bajuka. Zato Brščič meni, da izid glasovanja posredno pomeni tudi udarec diskurzu o slovenski pomladi in da je ta "bolj ali manj mrtva".

Makarovič: NSi z iskanjem sredine v tvegano igro

Dosedanja predsednica je po oceni Mateja Makaroviča dobila dovolj veliko večino, da njena avtoriteta znotraj stranke ne bo pod vprašajem. Toda kot velja tudi za vse druge stranke, podpora med članstvom in funkcionarji še ne pomeni nujno tudi podpore med volivci, opozarja.

Kot pojasnjuje, se Novakova "skuša prek izrazitejšega distanciranja od SDS, pri čemer ji slednja očitno močno pomaga, usmeriti bolj k politični sredini, kar pa je za stranko, kot je NSi, kar tvegana igra". Po eni strani namreč tvega odtujitev dosedanjih volivcev, po drugi pa nima jamstva, da jo bodo sredinski volivci tudi dejansko vzeli za svojo.

Samo dejstvo, da postane neka stranka bolj široko sprejemljiva, še ne pomeni, da bo tudi resnično dobila glasove volivcev, ki se jim zdi sprejemljiva. Še posebno to tveganje po mnenju Makaroviča velja za manjše stranke, kakršna je NSi.

Brščič: Izid kongresa ima za desnico katarzičen učinek

Ima pa izid kongresa NSi po prepričanju Brščiča njegovem za desnico katarzičen učinek, saj odpira prostor za nove stranke na desnici. Sam na desnici vidi prostor za dve novi stranki: stranko v tradiciji meščanskega liberalizma in pravo krščansko-demokratsko stranko, kot sta na primer CDU ali CSU v Nemčiji. NSi po njegovem prepričanju z nadgrajevanjem krščanskega socializma z liberalizmom "ne nudi verodostojne programske platforme".

Analitik je tudi prepričan, da NSi "z Ljudmilo Novak in nekoherentnim programom ne more uresničiti cilja prevzema vodstva na slovenski desnici". Po njegovem se bo morala zadovoljiti "z realnim dometom, tj. doseganjem parlamentarnega praga". Vsled "dialoškosti" in pragmatizma pa bodo tudi v prihodnje zelo zaželen partner v vladah tranzicijske levice, še meni Brščič.
Tudi Makarovič dopušča možnost, da bo prej ali slej nastala kakšna nova desnosredinska stranka, "saj bi bilo res čudno, če bi nove stranke nastajale ves čas samo na levici".

SDS in NSi s politiko konfliktov odbijata volivce

Ključen izziv politike NSi v prihodnje bi bila vsekakor sposobnost povezovanja. Vendar pa tako NSi kot SDS v zadnjem času po navedbah Makaroviča "dokaj intenzivno sledita istemu cilju, tj. rušenju medsebojnih mostov". Analitik domneva, da se bo ta politika na obeh straneh nadaljevala.
To pa po njegovi oceni pomeni nadaljevanje razdrobljenosti, medsebojnih konfliktov in vzdrževanja statusa quo. "Mislim, da s tako politiko niti SDS niti NSi nimata možnosti za širšo mobilizacije volivcev, temveč jih kvečjemu odbijata. Prepiri za volivce preprosto niso privlačni," še pojasnjuje Makarovič.