"Pridobili smo mnenje izvedence gradbene stroke, ki potrjuje legalnost naše gradnje. Vztrajamo, da smo spoštovali vse predpise in zakonodajo," poudarja Metka Türk. O rušenju objektov na Parecagu nad Sečoveljskimi solinami, čeprav se je iztekel dvomesečni rok inšpekcije za odstranitev nelegalne gradnje, družina Türk ne razmišlja.

Na naše vprašanje ali menijo, da jo bo torej porušila inšpekcija sama oziroma za to pooblaščena izvajalka Silva Bračko s.p., pa je odgovorila: "Skoraj prepričani smo, da si tega ne bodo upali, a v trenutnih razmerah je vse mogoče."

Na ustavno in upravno sodišče

Türkovi so v torek na ustavno sodišče vložili vlogo za zadržanje inšpekcijske odločbe o rušenju, pristojno ministrstvo pa naj bi po njihovih informacijah do konca prihodnjega tedna predvidoma odločilo o njihovi pritožbi na inšpektorjevo odločbo. Če jim ne bo ugodilo, sledi pritožba na upravno sodišče.

Bužekijan še kar stoji

Novogoriško upravno sodišče med drugim že odloča o drugi razvpiti primorski črni gradnji – kmetiji Bužekijan; odvetnik Miro Senica se je namreč na odločbo gradbene inšpekcije, ki je lani novembra naložila rušitev nekaterih objektov, pritožil najprej na ministrstvo, aprila je sledila še pritožba na novogoriško upravno sodišče, ki za odločitev običajno potrebuje leto dni."Ne spomnim se, da inšpekcija z rušenjem ne počakala do pravnomočnosti odločbe," komentira načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič.

Tožba zaradi odklopa

"Nezakonito so nam odklopili tudi elektriko in vodo, saj smo priključke kupili skupaj z zemljiščem, zdaj niti na stranišče tam ne moremo. Pritožili smo se na vodovod in elektro, pa nam niso niti odgovorili, tudi s to zadevo gremo na sodišče," še pojasnjuje Türkova. Dodaja, da se ji ne zdi pravično, da je gradbena inšpekcija njihov primer peljala po hitrem postopku in brez njihovega zaslišanja ter z neobičajno kratkimi roki.

"Kršena nam je bila temeljna pravica do poštene obrambe, v normalnih postopkih in rokih bi lahko predložili in s tem dokazali resničnost naših vztrajnih trditev, da nikakor ne gre za nelegalne objekte. Ker so bili objekti v izhodišču torej zgrajeni oziroma obnovljeni legalno, ni torej nobene potrebe po njihovi legalizaciji," še dodaja Türkova.

Na piranski upravni enoti namreč trdijo, da legalizacija ni možna, ker ni OPN oziroma OPPN za to območje. Leta 2002 so sicer priglasili dela za obnovo podpornih zidov in obnovo treh obstoječih pomožnih gospodarskih objektov ter postavitev novega rastlinjaka.