Danilo Türk je v obdobju osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavljal Jugoslavijo v komisiji za človekove pravice oziroma v podkomisiji za manjšine, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Ponedeljkovo soočenje na nacionalni televiziji © Saša Despot/Žurnal24

S tem so pritrdili trditvi predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta , ki je v ponedeljkovem soočenju predsedniških kandidatov Türku očital, da ga tedaj "ni bilo zraven ", medtem ko so nekateri "nosili svoje glave v torbah" .

	Vse kaže, da se je nekomu v želji, da bi na predsedniških volitvah zmagal Alojz Peterle, zameglil razum. Od zunanjega ministrstva je nekorektno, da posega v predvolilno tekmo, še posebno, ker sem v tistem času užival popolno zaupanje tega istega ministrstva in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je tudi zdaj na tem položaju. Konec koncev sem bil pozneje imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v OZN. Danilo Türk

Slovenska vlada je 30. junija 1991 Türka pooblastila za vzpostavljanje stikov s predstavniki mednarodnih organizacij v Ženevi. Pooblastilo je bilo povezano s pričakovanjem, da bo Türk  "opustil svoje delovanje v delegaciji oziroma predstavništvu Jugoslavije, s katero je bila Slovenija v vojni ", so sporočilo z MZZ.

Türk je nad trditvami, ki jih je označil za popolno neresnico, zelo presenečen in razočaran. V omenjenem času je bil v Ženevi kot strokovnjak OZN član podkomisije za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, člani omenjene komisije pa so bili takrat in so tudi danes neodvisni strokovnjaki, plačani s strani OZN. Zelo jasno je poudaril tudi to, da je takrat delal za Slovenijo, zato ne razume neprofesionalnega odnosa zunanjega ministrstva, ki je podalo nekompetentno in neresnično trditev.

Türk je pozval zunanje ministrstvo, naj se preneha vmešavati v kampanjo, saj to ne bo veliko pomagalo spremeniti javnega mnenja, ki je po njegovih besedah trenutno prepričljivo na njegovi strani.

Sporočilo MZZ so obsodili tudi liberalni demokrati. "Gre za blamažo in nedostojno ravnanje, ker je s tem ministrstvo neposredno poseglo v volilno kampanjo, " je poudaril tedanji minister za informiranje in zdajšnji evropski poslanec Jelko Kacin .  Za evropskega poslanca je problematično tudi, da je minister Dimitrij Rupel kaj takega "storil dva meseca pred nastopom vodenja sveta za splošne in zunanje zadeve v imenu predsedujoče vlade ".

"V tem času je Türk nastopal v Ženevi. Ker Slovenija ni bila mednarodno priznana, tam ni mogel nastopati kot predstavnik samostojne države," je pojasnil Kacin, ki je ob tem spomnil, da je Slovenija postala članica OZN šele spomladi 1992. "Zato je očitek, da je gospod Türk nastopal tam v imenu Jugoslavije, res deplasiran," je dodal Kacin.

Svet liberalnih demokratov je medtem podprl predlog predsednice stranke Katarine Kresal , naj v drugem krogu podprejo Danila Türka. LDS je pred prvim krogom volitev podprla neodvisnega kandidata Mitjo Gasparija .

Zbor za republiko ne bo podprl nobenega
Novoustanovljeni svet Zbora za republiko je sklenil, da ne bo izrecno podprl nobenega od kandidatov za predsednika države.

Stališče so predstavili nekateri člani sveta na čelu z njegovim predsednikom Petrom Jambrekom, ki je bil do vsebinskih poudarkov soočenja zadržan. Tone Jerovšek pa je omenil, da če se debata med kandidatoma suče tudi okoli zaslug med osamosvajanjem, bi to lahko bila pomembna iztočnica, "kajti brez slovenske osamosvojitve pred 15 leti ne bi bilo te države in v nedeljo ne bi bilo predsedniških volitev". Jambrek je ob tem dodal, da si soočenje predstavlja kot skupek več "minisimpozijev", pri čemer bo funkcija Zbora za republiko bolj kot taksativno postavljanje vprašanj kandidatoma zanimanje za "preteklost kot del sedanjosti in sedanjost kot del prihodnosti".

Tone Jerovšek je izpostavil še pomen predsedniške simbolne in predlagalne funkcije. Prav pri slednji bi moral biti predsednik občutljiv, saj lahko njegovi predlogi razdvajajo javnost.