V odzivu na besede svojega italijanskega kolega, ki jih je izrekel na dan spomina na povojne poboje in odhod Italijanov iz jugoslovanskih ozemelj, je slovenski predsednik povedal, da je Napolitanov govor prebral in v njem našel nekaj tehtnih misli. Te se tičejo izkušenj iz preteklosti, ki se ne bi smele ponavljati zaradi lepše evropske prihodnosti, je dejal Türk.

"Bil pa bi prepričljivejši, če bi v svojem govoru omenil fašizem z imenom. Kajti fašizem je eden od tistih totalitarizmov, ki so se pojavljali na začetku 20. stoletja, ki so povzročili veliko gorja in privedli do nadaljevanja težav v Evropi," je svoje mnenje o Napolitanovem govoru dodal slovenski predsednik, ki se te dni mudi na obisku v New Yorku. Ob tem Türk poudarja, da je imel italijanski kolega tehtne misli o zadevah, kot je opozorilo proti poveličevanju lastne etnične ali zgodovinske identitete. "Mislim, da je za Evropo to važno. Evropa je gradila svojo moč ne na veličini posameznih narodov, ampak na njeni raznovrstnosti in sposobnosti skupnega delovanja," je dejal Türk.

Napolitano je na slovesnosti v nedeljo tako kot lani omenil etnično čiščenje in dejal, da so bili tisoči Italijanov na vzhodni meji po osmem septembru 1943 žrtve sovraštva in maščevanja, poboje v fojbah, v katere so bili vrženi, pa je znova označil za etnično čiščenje. Ob tem je dejal, da so bili odzivi na njegov govor pred letom dni neupravičeni in so mu pokazali, da so bile njegove besede pravilne.

Nedeljski govor je sprožil vroče odzive na Hrvaškem, predvsem s strani hrvaškega predsednika Stipeta Mesića.