Turški predsednik vlade Ahmet Davutoglu je na vrhu z voditelji 28 članic predstavil nove zahteve v zameno za zaustavljanje beguncev in migrantov na svojem ozemlju več denarja, liberalizacijo viz in odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Turčija je zahtevala dodatne tri milijarde evrov do leta 2018 za izboljšanje življenjskih pogojev sirskih beguncev v državi, je v Bruslju povedal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. 

To izhaja tudi iz predloga dogovora, ki ga je voditeljem EU v Bruslju danes predstavila Turčija. Kot piše v predlogu turške strani, naj bi EU pospešila izplačilo sredstev v okviru instrumenta za pomoč sirskim beguncem v Turčiji in sprejela odločitev o dodatnih treh milijardah evrov do konca leta 2018.

Ali bo Turčija ta denar dejansko dobila, je odvisno predvsem od držav članic EU, je dejal Schulz na novinarski konferenci po pogovorih evropskih voditeljev s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem. Države EU so se glede doslej dogovorjenih treh milijard evrov pomoči Turčiji odzivale dokaj počasi, je menil Schulz.

Turčija je, sodeč po osnutku svojega predloga, zahtevala tudi pospešitev vizumske liberalizacije. Želi, da začne ta veljati že junija, ne oktobra, kot je sedaj predvideno v primeru uresničitve vseh pogojev.

Še danes sprejeti sporazum?

Predstavniki evropskih članic se bodo zdaj poskušali o njegovih zahtevah uskladiti sami, nato pa naj bi se jim Davutoglu pridružil na delovni večerji. 

Več držav članic, vključno s Slovenijo, si želi še danes sprejeti sporazum, ki bi vseboval zavezo, da je "zahodnobalkanska pot odslej zaprta za migracije" in ponovno uvesti polna pravila schengna. Grčiji naj bi EU priskočila na pomoč z ustvarjanjem žariščnih točk in premeščanjem beguncev v skladu z že sprejetimi sporazumi v preostale članice. Posamezniki, ki prihajajo iz tako imenovanih varnih držav, pa naj bi vračali v Turčijo.

Predstavniki so bili z izjavami pred začetkov vrha skopi, a za razliko od slovenskega premiera Mira Cerarja, ki je poudaril nujnost po zaprtju poti, s predlogom zagotovo ne soglaša nemška kanclerka. "Ni mogoče, da se karkoli zapre," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel.