Izkoriščanje. “Izposodiš si 700 evrov, vrniti moraš trikrat toliko. Vem, da smo sami krivi, ker to vzamemo, toda če nujno potrebuješ, greš v to norijo, ki je eno samo izkoriščanje,” izkušnjo z najemom hitrega kredita pri nebančnem ponudniku opisuje bralec. Za nadzor nad kreditodajalci je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije (Tirs), ki poostreno nadzira akreditirane ponudnike, a opozarja, da jih vse več deluje iz tujine prek posrednikov, kjer so pogosto nemočni.

O oderuštvu sodišče

“Ljudje, ki najemajo takšne kredite – poznam jih kar nekaj –, so večinoma navadni delavci ali upokojenci,” razlaga bralec. “Obresti so naravnost oderuške, takoj ko zamudiš z obrokom, ti zaračunajo dvakrat toliko,” dodaja. “Oderuški krediti so resen problem,” meni glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Ali je pogodba oderuška, se presoja na podlagi tega, ali obstaja nesorazmerje med dajatvijo in ali je kreditodajalec izkoristil neugoden položaj potrošnika. Upoštevajo se stiska, težko premoženjsko stanje, odvisnost in lahkomiselnost. A vse to je treba dokazati na sodišču.

Podpišejo kar s študenti

Številni ponudniki kreditov imajo sedež v eni izmed članic Evropske unije, v Sloveniji pa nastopajo le s posredniki. “Nimajo niti poslovne enote niti podružnice. Tako se izognejo izpolnjevanju predpisanih pogojev, potrebnih za poslovanje, zaradi česar je varstvo pravic potrošnikov slabše,” pravi Grlićeva. Sklepanje pogodbe pogosto poteka v stavbah, kjer ima prostore več podjetij, zato potrošniki ne vedo, s kom poslujejo. Posredniki se hitro menjujejo. “Večinoma gre za študente, ki nimajo zadosti ustreznega znanja, da bi potrošnikom dajali kakršnakoli pojasnila v zvezi s kreditom,” opozarjajo na Tirsu.

Globe očitno niso ovira

Tirs je enemu izmed takšnih podjetij zaradi ugotovljenih kršitev prepovedal sklepanje kreditnih pogodb do odprave nepravilnosti. Podjetje je moralo plačati globo v višini 37.500 evrov, za dobre tri tisočake je bila oglobljena tudi odgovorna oseba, a odločbo bodo morali v tem primeru prisilno izročiti. Če podjetje nima sedeža, podružnice ali poslovne enote v Sloveniji, pa Tirs nima pristojnosti za ukrepanje. Ker se predvsem pri kreditnih posrednikih pojavlja vse več kršitev, je Tirs predlagal spremembo zakona, s čimer bi zaostrili pogoje njihovega delovanja. “Treba je razmisliti tudi o umestitvi tovrstnih dejanj med kazniva dejanja,” meni Grlićeva.

Največ lahko storijo sami

Na Tirsu opozarjajo, da morajo pred sklenitvijo pogodbe potrošniki sami preveriti, ali ima podjetje dovoljenje ministrstva za gospodarski razvoj za poslovanje in kakšni so kreditni pogoji. Pridobiti morajo tudi predhodne informacije in zahtevati obrazec z omejitvami efektivnih obrestnih mer. Na Tirsu dodajajo, da so ponudbe kreditov prek elektronske pošte – pogosto v slabem prevodu – “resno tveganje”.