Zdravnike iz tujine definitivno potrebujemo, pa najsi bodo specialisti ali le diplomanti. Lani je zdravniška zbornica skupaj razpisala 333 specializacij iz javnih razpisov, zaradi premajhnega zanimanja jih je bilo odobrenih le 171. Tudi če bi sem stlačili vseh štirideset morebitnih diplomantov na zavodu za zaposlovanje, bi razlika med razpisanimi in odobrenimi specializacijami ostala velikanska. Poleg tega so določene specializacije in slovenski kraji za naše medicince popolnoma nezanimivi. V krškem okolišu je bilo lani odobrenih le 14 odstotkov razpisanih specializacij, medtem ko jih je bilo v kranjskem in ljubljanskem okolišu odobrenih več kot 70 odstotkov. O neprivlačnosti določenih krajev priča tudi zgodba zdravstvenega doma v Železnikih, ko so pred dobrima dvema letoma mrzlično iskali zdravnika za 2.700 bolnikov. Kljub obljubam o dobrem plačilu so težko našli celo začasne gostujoče zdravnike.

Jim kdo zameri? Prav tako večina naših diplomantov spregleda razpise za pediatre, anesteziologe ali zdravnike družinske medicine. Jim kdo zameri? Ne, v šoli so morali imeti le najboljše ocene, na maturi so morali blesteti in se nato prebijati skozi dolg in težak študij. Zato imajo pravico, da se odločijo za specializacijo, ki si jo želijo, morda že od otroštva. Čeprav zdaj tuje zdravnike lažje uvozimo, bi veljalo pogledati, zakaj jih imamo na zavodu skoraj dvakrat več kot leta 2009. In zakaj ostajajo specializacije.