Družina s Kosova: oče – gradbeni delavec – je v Sloveniji že nekaj let, lani, ko je že bil brez dela, so za njim prišli še žena in štirje otroci. "Le zakaj jih je pripeljal, saj nimajo od česa živeti?" se sprašuje učiteljica na podeželski šoli. Dodaja, da se z otroki komaj nekako sporazumeva, mama pa da slovensko ne zna skoraj niti besede. Prostovoljke Rdečega križa (RK) in Karitasa, ki so takoj priskočile na pomoč, pravijo, da je hudo.

Pridejo, čeprav ni dela

Takšnih in podobnih primerov je vse več, nam je povedala Andreja Murgelj, socialna delavka na Območnem združenju RK Novo mesto. "Ko jih vprašamo, zakaj tako ravnajo, če vedo, da ne bo denarja za preživetje, pravijo, da bi bilo pri njih doma še slabše, da se bodo tu že nekako znašli," navaja Murgljeva. A dejstvo je, da očetje nekaj vendarle zaslužijo, čeprav so uradno brez dela in izpiski bančnih računov, s katerimi pridejo po pomoč, ne kažejo prihodkov. "Verjetno dobijo plačano na roko, poleg tega pa so albanske družine zelo tesno povezane in si med sabo tudi pomagajo," opaža Murgljeva.

V nasprotju z albanskimi delavci, za katere pravi, da skorajda ne pozna primera, da v Slovenijo s sabo ali za sabo ne bi pripeljali tudi družine, bosanski delavci praviloma prihajajo sami in družinam, ki ostajajo doma, pošiljajo prisluženi denar.

Dela jih manj, prebiva več

Število dovoljenj tujcem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji se povečuje, število izdanih delovnih dovoljenj pa je po letu 2008 iz leta v leto manjše, kaže statistika notranjega ministrstva. Med tujci jih je slaba desetina iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora, preostali so državljani tretjih držav, slaba polovica jih ima dovoljenje za stalno prebivanje, dobra polovica pa dovoljenje za začasno prebivanje. Sodeč po statistiki lani izdanih delovnih dovoljen jih je velika večina – 24 od 27 tisoč – z območja nekdanje države SFRJ.

Več pomoči tujcem

Koliko pomoči tujcem razdelita RK in Karitas, nam ne v prvi ne v drugi organizaciji niso mogli povedati, saj pravijo, da posebne evidence o tujcih ne vodijo. Na Karitasu imajo le podatek za celjsko in ljubljansko območje, kjer so lani pomagali skupno več kot 2.400 tujcem. Neuradno smo od prostovoljk na terenu iz obeh organizacij izvedeli, da tujcem razdelijo več kot polovico vseh pomoči, ki jih imajo na voljo, tako v obliki paketov kot plačila položnic.