Po grobi oceni Zavoda za gozdarstvo Slovenije (ZGS) se z dejavnostjo pridobivanja okrasnih smrečic ukvarja nekaj več kot deset slovenskih posameznikov. Ti so večinoma lastniki gozdov, ki so s strani ZGS prejeli upravno odločbo z dovoljenjem za pridelavo. Drevesa, vzgojena za prodajo, morajo biti označena s posebno nalepko, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. Ob nakupu nad 25 nalepk morajo lastniki gozdov odšteti po 27 centov za kos.

Povpraševanje po plombah se zmanjšuje

Po besedah Andreja Breznikarja iz ZGS se je povpraševanje po plombah (op. nalepkah), posledično tudi po nakupu slovenskih okrasnih dreves, v zadnjih letih zmanjšalo. Če je zavod še leta 2000 izdal okoli 58.000 nalepk, sedaj letno izda približno 27.000 plomb. Med to število se uvršča tako posekana okrasna (gozdna) drevesa, ki se nahajajo na površinah lastnikov gozdov, kot tudi tista, pridobljena iz namenskih nasadov okrasnih dreves. Te se v večini nahajajo na zaraščenih področjih, ki niso primerna za kmetijsko obdelavo, najpogosteje pod daljnovodi. Na nalepko morajo biti pozorni tudi kupci, saj v nasprotnem primeru to lahko pomeni, da je bila smreka bodisi ukradena bodisi kupljena na črno.

In kaj se zgodi v primeru neupoštevanja določil glede pridobivanja okrasnih dreves?

Posameznika lahko za nedovoljeno pridobivanje doleti plačilo globe v znesku 300 evrov, pravni osebi pa je potrebno odšteti 2.500 evrov. Glede prevoza in prodaje okrasnih dreves brez plomb je za posameznika zagrožena globa 400 evrov, za ostale udeležence pa za približno polovico nižja kot pri nedovoljenem pridobivanju okrasnih drevesc.  Nadzor je poostren ob koncu leta, ko gozdarska inšpekcija na približno 61 standardnih lokacijah za prodajo okrasnih dreves preveri ustreznost izvajanja storitev.

Z gozdarske inšpekcije so nam sicer sporočili: »V zadnjih letih nismo obravnavali nedovoljenega poseka okrasnih dreves, prav tako pa ne prevoza in prodaje okrasnih dreves brez plomb.« Pa vendar se najdejo tudi tisti, ki nedovoljeno posežejo po okrasnih drevesih, včasih tudi brez vednosti lastnikov gozdov.

Vedno bolj priljubljene so tuje vrste

Zmanjšanje povpraševanja po drevesih domačega porekla lahko povezujemo tudi z vse večjo priljubljenostjo tujih dreves, večinoma uvoženih s severa Evrope, ki so bolj košata in lepše rasti kot domača. Mednje sodijo kavkaška jelka, omorika in srebrna smreka. Kljub vsemu pa po besedah Andreja Breznikarja večina Slovencev še vedno prisega na domačo smreko, medtem ko večji trgovci prodajo največ uvožene kavkaške jelke.