Po treh zaporednih mesecih padanja so se depoziti prebivalstva v bankah novembra povečali za 20 milijonov evrov; hkrati se je zmanjšala njegova zadolženost. V strahu pred prihodnostjo se potrošnja dobesedno ruši. Očitno je, da prebivalstvo denar, ki ga ima, uporablja skrbneje, se tudi razdolžuje, torej v večji meri odplačuje posojila, kot najema nova, kar je v krizi pričakovano. "Podatki kažejo na vztrajno padanje prihodkov v trgovini na drobno, čeprav se masa neto plač zaposlenih ni bistveno spremenila," ugotavlja Tanja Kosi s koprske fakultete za management.

"Največja sovražnika porabe sta nezaupanje in strah pred prihodnostjo, saj so potrošniki v krču in previdni pri izdatkih. Kar si zdaj najbolj želimo, je umiritev trenutnih kaotičnih političnih razmer in s tem verjetno več optimizma pri potrošnikih," pravi Igor Mervič, generalni direktor Spara, ki se ne želi prepuščati malodušju, saj negativno razpoloženje razmere le poslabšuje. "Kako povečati domačo porabo, je zagotovo eno od najtežjih vprašanj, s katerim se ukvarjajo številne države. Naloga vseh vlad je kombinirati ukrepe za rast in ukrepe za varčevanje oziroma zmanjšanje javne porabe," dodaja.

Rešitev: investicije

"Da bi lahko z medijsko kampanjo pospešili domače povpraševanje, je iluzorno pričakovati. Edini pravi ukrep je realno povečati domače povpraševanje z zagonom vsaj ene ali dveh večjih javnih investicij. Ne nepotrebnih, ampak takšnih, s katerimi bomo povečali učinkovitost rabe energije ali bolje izkoristili lastno energijo, s katero razpolagamo in ki danes dobesedno teče mimo nas. Izgradnja ene same hidroelektrarne bo prispevala ne le k nekaj tisoč delovnim mestom, ampak tudi k večanju zmernega optimizma, ki ga več kot potrebujemo," ob tem poudarja Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije.

Razpoložljivi dohodek pada

Na vladnem uradu za makroekonomske analize (Umar) ocenjujejo, da je gibanje potrošnje najbolj smiselno primerjati z realnim razpoložljivim dohodkom; ta poleg mase neto plač zaposlenih vključuje socialne transferje (lani so se znižali) in dohodke preostalega prebivalstva, kot so upokojenci (pokojnine so lani ostale zamrznjene) in brezposelni (njihovo število se je v času krize zelo povečalo). "Ta razpoložljivi dohodek je začel padati leta 2009 in se je do leta 2011 zmanjšal bolj od zasebne porabe, poleg tega gospodinjstva plačujejo račune še drugim, ne le trgovcem na drobno," pojasnjuje Sonja Primožič z Umarja.