Kot eno od bistvenih sprememb novega predloga zakona o občasnem delu dijakov in študentov ministrstvo za delo izpostavlja, da bo študentsko delo po novem štelo za pokojninsko dobo. Ne bo pa se štelo število delovnih ur, ker bo pokojninska doba priznana na podlagi zaslužka oziroma od tega plačanih prispevkov. Za vsakih 60 odstotkov dosežene povprečne mesečne plače se bo posamezniku priznalo mesec zavarovalne dobe. Torej če je študent s svojim delom lani zaslužil 915 evrov bruto, bi se mu to upoštevalo kot mesec pokojninske dobe. Ob zaslužku 1.830 evrov pa bi si dijak ali študent prislužil dva meseca pokojninske dobe.

Plačilo po učinku odpade

Študentsko delo se bo po predlogu novega zakona obračunavalo na ure. Plačilo glede na učinek naj tako ne bi bilo več mogoče. Na ministrstvu pojasnjujejo, da urne omejitve postavljajo tudi zato, ker bodo morali delodajalci pred začetkom dela študenta ali dijaka predvideti obseg njihovega dela na napotnici. Tak ukrep naj bi ščitil študente, saj jim bo za predvideno delo – če ga delodajalec ne bo pokril –, plačal posrednik. Z obračunavanjem glede na ure pa naj bi dosegli tudi nadzor nad obsegom študentskega dela pri posameznem delodajalcu. Začasno in občasno delo dijakov ter študentov bo namreč omejeno po kvotah glede na število redno zaposlenih delavcev pri delodajalcu.

Očitki nevladnikov

So pa na centru nevladnih organizacij opozorili, da novi predlog zakona številnim nevladnim organizacijam onemogoča zaposlovanje študentov, saj "velika večina nevladnih organizacij redno ne zaposluje nikogar". Številne organizacije pa tudi ne spadajo med humanitarne organizacije, ki se uvrščajo med dopuščene izjeme. Ministrstvo za delo zaenkrat odgovarja le, da je predlog zakona še vedno v javni obravnavi. Ministrstvo bo vanj poskusilo vključiti vse strokovno argumentirane predloge.