"Slovenski Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (COBIK) je v sodelovanju s slovenskimi in tujimi podjetji, raziskovalnimi inštituti in univerzami začel razvoj cepiva za koronavirus COVID-19," so pravkar sporočili iz centra. 

Glavni cilj konzorcija je po njihovih navedbah razvoj platforme, ki bo omogočila hiter odziv na pojav podobnih epidemij.

Začetna investicija milijon evrov

Iz centra pojasnjujejo, da so dobili zasebna sredstva za razvoj cepiva za koronavirus COVID-19 in razvoj platforme, ki bo omogočala hiter odziv in stalno prilagajanje ob morebitnih pojavih novih virusov: "S tem se konzorcij, ki razpolaga z znanjem in izkušnjami na področju razvoja cepiv ter virusnih vektorjev, pridružuje ostalim podjetjem in raziskovalnim skupinam, ki že delajo na razvoju cepiva za COVID-19 in prispeva k povečanju števila cepiv v razvoju." 

Samo začetna investicija v razvoj znaša en milijon evrov, kar bo po njihovih ocenah dovolj, da preverijo tehnologijo in pridejo do prvih rezultatov. 

Pojasnjujejo, da učinkovitost cepiv v razvoju v tem trenutku ni znana, hkrati pa je možno, da bodo za zaščito pred virusi potrebna različna cepiva. 

"Glavni cilj našega projekta je razvoj platforme, ki bo omogočala hitro pripravo cepiv ob pojavu izbruhov in epidemij. Na človeško populacijo preskakujejo vedno novi virusi in povzročajo izbruhe, epidemije in pandemije," opisuje dr. Matjaž Peterka, direktor COBIKA. 

Dodaja, da se vsaj nekateri virusi hitro spreminjajo in je zato potrebno periodično cepljenje, saj imunski sistem spremenjenega virusa ne prepozna: "Tipičen primer virusa, ki se zelo hitro spreminja, je virus gripe. Kot kaže, so ljudje, ki so preboleli COVID-19 sicer odporni na ponovno infekcijo, hkrati pa je še veliko neznank o trajanju zaščite in vplivu mutacij virusa na imunski sistem. Možno je, da bo tudi za COVID-19 potrebnih več različnih cepiv."

Razvoj cepiv običajno traja nekaj let, tudi do deset let, čeprav zadnje informacije iz ZDA kažejo, da se lahko faze testiranja krčijo na minimum. "Vsekakor bomo iskali možnost testiranja, ki bo čim krajša. O tem odločajo regulatorne agencije, na katere nimamo vpliva. Lahko pa klinične poskuse realiziramo v državah, ki omogočajo pospešeno registracijo," dodaja Peterka.

Pomagali pri razvoju zdravila Zolgensma 

V konzorcij, ki ga vodi COBIK, se postopoma vključujejo še nekatera slovenska in tuja podjetja, raziskovalne skupine iz slovenskih in tujih inštitutov ter univerz, med njimi tudi ajdovsko podjetje BIA Separations, ki bo razvilo postopek čiščenja zdravilnih učinkovin in zagotovilo masovno industrijsko proizvodnjo.

"BIA Separations ima veliko izkušenj z razvojem zelo podobnih procesov čiščenja ter industrializacijo in je že vključena v več projektov proizvodnje cepiv za COVID-19, predvsem s podjetji iz ZDA. Tehnologija čiščenja omogoča proizvodnjo zelo čistih vektorjev za gensko terapijo in cepiv, kar bo nedvomno konkurenčna prednost pred marsikaterim cepivom, ki ga razvijajo druga svetovna podjetja, ki naše tehnologije ne uporabljajo. Cepiva, čiščena z našo tehnologijo, bodo zato cenejša in bistveno bolj varna za uporabo," pojasnjuje Aleš Štrancar, direktor podjetja, ki je pomagalo tudi pri razvoju revolucionarnega zdravila Zolgensma.

anja.scuka@zunal24.si