Na vrhuncu turistične sezone, ko je bilo celo v senci pogosto več kot 35 stopinj Celzija, so na Hrvaškem v boju z državnim neredom dosegali – rekorde. V enem samem tednu sem ob kavi v hrvaškem dnevnem časopisju najprej brala, kdo so največji davčni dolžniki. Čez dva dni o tem, da Hrvati uvajajo davčne blagajne (pri nas smo o njih šest let govorili, zadnji dve leti delali ekspertize, nato pa sklenili, da so brezveze). Za piko na i dopusta pa me je čez tri dni iz časopisa v glavo dobesedno udaril še članek, da hrvaški zdravstveni sistem dobiva še e-napotnice.

Moč volilcev. Zdaj postaja vroče tudi pri nas. Vlada napoveduje pokojninsko reformo in reformo trga dela. Sindikati že ogrevajo svoj populistični strojček. Gotovo se nekateri od njih v ozadju z vlado tudi že dilajo, morda celo usklajujejo strategije. Taktika je že preizkušena: vlada bo maksimalno navila reze, sindikalisti pa bodo do skrajnosti "sadili" nerealne zahteve. Ker če bi sindikati res hoteli vladi dati vetra, bi najeli najboljše pravnike in spisali potrebne zakone (za boj proti sivi ekonomiji, za razkritje davčnih dolžnikov, za ustreznejšo obdavčitev premožnih in še kaj), nato pa postavili stojnice pred Prešernovim spomenikom, pa na Trg Leona Štuklja, promenado v Kopru in še kam. Za pametne zakone bi brez težav zbrali pet tisoč podpisov volilcev, da bi zakoni pristali v državnem zboru. Šele glasovanje o njih bi namreč pokazalo, kateri poslanci (stranke) so na primer res za javno objavo neplačnikov in kateri ne. Dotlej pa – tudi sindikatov so le polna usta.

Komentar se nanaša na članek: Sramotilni steber v 2013.