Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic smo pogledali, kako je s kršenjem teh pravic na svetovnem spleu. Tudi ta je javni prostor in zaradi anonimnosti je sovražnega govora toliko več.
Na mednarodni dan človekovih pravic je vredno opozoriti na njihovo kršenje tudi v
digitalnem svetu, ki mu pravimo internet. Na prvi pogled nedolžen in koristen medij je lahko vir
kriminala, med drugim tudi sovražnega govora, ki lahko usodno vpliva na posameznika. Prednost
spleta za kršitelje je v prvi vrsti predvsem anonimnost. Največ kršitev pa je na spletnih forumih,
osebnih profilih, spletnih klepetalnicah in komentarjih na članke internetnih medijev.
Varuhinja človekovih pravic
|
|
|
Po mnenju Čebašek Travnikove, je odgovornost države, če nasilje dovoljuje ali
ga ne prepreči. © BOBO
|
| |
Varuhinja človekovih pravic
Zdenka Čebašek Travnik
je tudi članica sveta projekta SAFE-SI, ki se ukvarja
z ozaveščanjem o varni rabi interneta, in pravi, da je odgovornost države že, če nasilje dovoljuje
ali ga ne prepreči. Varuhinja opozarja, da se je treba na zlorabe interneta odzvati in da to
zahteva angažirano vključenost vseh, ki lahko na kakršnikoli ravni vplivajo na omejevanje
sovražnega govora in drugih nedopustnih posegov v človekove pravice.
Sovražni govor na internetu
Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobične,
diskriminatorne, rasistične in so običajno usmerjene proti manjšinam. Pri internetu je
problematično tudi to, da lahko uporabnik naleti na sporno vsebino, ne da bi jo sploh iskal.
Škodljivost spletnih vsebin pa je velikokrat pogojena s posameznikovo kulturo in vrednotami, ki
veljajo v določeni skupnosti. Pojav interneta je omogočil rasizmu in nacizmu pridobitev novega
okolja, v katerem se lahko anonimno širijo sovražne ideje.
Spletno oko vas gleda
V okviru projekta Spletno oko obstaja možnost anonimne prijave sovražnega govora in
otroške pornografije tudi na spletnem naslovu
www.spletno-oko.si/prijava
.