Foto: Saša Despot Vanda Levstik

Tudi jaz nočem beguncev v Sloveniji. Nočem jih zato, ker ne želim, da ljudi na pot po svetu vodita nuja in stiska, ker me skrbi in žalosti pogled na ljudi, ki so v boju za golo preživetje primorani za pomoč poiskati neusmiljene trgovce z ljudmi. In še zaradi nečesa jih nočem tukaj. Ker se bojim, da jih tudi pri nas ne čaka nič dobrega.

Beseda begunec je trenutno najbolj osovražena beseda pri nas. Kakšni Romi, geji, lezbijke, muslimani. Begunec je tisti, ki nas ogroža, kot še nihče. Podoba slovenstva, češ, da smo strpni in prijazni do tujcev, drugačnih – nenazadnje smo lepo sprejeli edinega črnega župana - ter da smo dobrodelni, očitno ni takšna, ko smo si domišljali. Zato je bil dovolj le signal, da se bo mogoče val beguncev preusmeril tudi k nam.

Brišem, ker je to moja dolžnost

Nestrpnost, strah, ksenofobija, sovražnost, vse to jim sporočamo, še preden so prišli k nam. To me skrbi zaradi njih in seveda tudi zaradi nas. Ob novici, da begunci že trkajo na naša vrata, se je po forumih in družabnih omrežji začelo tekmovanje ob iskanju najbolj sočnih in izvirnih izrazov za "rešitev begunske krize," zvrstili so se napadi na drugače misleče, ki jih ne bomo povzemali. Forumi so polni mnenj, ki jih sicer pričakujem tudi pod tem zapisom, ob tem pa že vnaprej sporočam, da jih ne berem več. Ne morem, ne gre. Brišem, kar je nenazadnje tudi moja, naša dolžnost. Dolžnost, da se temu upremo, podamo jasen signal, da je življenje največja oziroma najvišje varovana človekova vrednota in človekova pravica, ter da je sovražnost do ljudi, ki bežijo pred nasiljem, pred smrtjo, obžalovanja vredna. Nedopustna. Pika.

Pa saj imamo že sami dovolj revežev

Najpogostejši argument sovražnosti do tujcev, oziroma, zakaj jih pri nas ne smemo sprejeti je ta, da imamo že pri nas dovolj revnih ljudi. In kaj ste vi storili za to, da bi jih bilo manj?

Drugače misleči, tisti empatični, tisti, ki se jim ob vprašanjih reševanja begunske krize očita dvoličnost, so tisti prostovoljci, dobrodelneži, nevladniki, mediji, če hočete, ki si prvi med prvimi niso zatiskali oči pred problemi revščine pri nas. In tako je tudi sedaj, ko so pred vrati begunci. Stopili so in še bodo v akcijo, pomagali, zbirali, opozarjali in še naprej spodbujali k strpnosti in rešitvam, tudi vlado, ki se  danes, tako kot na začetku krize, ki je pripeljala do lačnih slovenskih otrok, odziva medlo. Kaj pa vi, spoštovani anonimneži?

Nestrpna mnenja seveda niso mnenja večine, so pa glasna, agresivna in kruta, in to še kako zaskrbi, kot da se pozablja, kam nas pelje vse to. Sicer pa, tudi Slovenci smo bili že kdaj begunci.

vanda.levstik@zurnal24.si