Na ministrstvu pravijo, da popoldanski s. p. do dodatnega bolniškega nadomestila ni upravičen, toda ali mora za čas, ko ne more delati, kljub temu plačati prispevke? 

Prispevek na podlagi Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja v primeru "popoldanskih s. p.-jevcev" od aprila letos znaša 46,28 evra. Gre za t. i. prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po ZPIZ-2). Poleg tega mora popoldanski s. p. plačati še 46,87 prispevka ZZZS-ju, in sicer prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (OZZ). Toda kakšne pravice ima sploh popoldanski s. p.-jevec, ki mesečno državi daje v blagajno kar 93,15 evra? Ali lahko uveljavlja znižanje prispevkov v primeru bolniške ali nege otroka?

Ker je popoldanski s. p. polno zavarovan iz drugega naslova (redne zaposlitve), v tem primeru za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana prejme bolniško nadomestilo le iz zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, saj prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), ki se plačujejo na podlagi delovnega razmerja, pokrivajo vse pravice iz OZZ in po 1. točki 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

"To zavarovanje krije primere bolniškega nadomestila za čas odsotnosti z dela (poleg razloga nege) iz razloga poškodbe zunaj dela, bolezni, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki nastopi v okviru dela v delovnem razmerju," so še pojasnili na omenjenem ministrstvu.

Kaj sploh krijejo prispevki, ki jih plačuje popoldanski s. p.? 

Prispevki za OZZ, ki jih plačuje "popoldanski s. p." poleg navedenih prispevkov iz delovnega razmerja, se plačujejo samo za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki nastopi v okviru dejavnosti samostojnega podjetnika. Ti prispevki pa ne zagotavljajo dodatnega bolniškega nadomestila poleg nadomestila, ki se izplačuje za čas odsotnosti iz delovnega razmerja, so obrazložili na ministrstvu za delo. 

Če je delavec odsoten z dela v delovnem razmerju in prejema bolniško nadomestilo v breme delodajalca (do 30 delovnih dni) ali v breme ZZZS (nad 30 delovnih dni), to ne vpliva na njegovo obveznost plačevanja pavšalnega prispevka iz "popoldanske" postranske dejavnosti, dolžan je torej plačati celoten pavšalni prispevek. 

Popoldancu pokojninska doba ne teče, lahko pa uveljavlja to pravico

Poleg prispevkov za OZZ plačuje "popoldanski s. p." tudi pavšalne prispevke za primer, če zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni nastane invalidnost ali nastopi smrt zavarovanca, in sicer po 1. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2. Prispevki se plačujejo po Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. 

Čeprav na podlagi plačevanja tega prispevka "popoldancu" navkljub polnjenju državne blagajne ne teče pokojninska doba, se pa "popoldancu" priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja ali pravice preživelim družinskim članom, če poškodba nastane pri opravljanju "popoldanske" dejavnosti, in sicer v enaki višini, kot bi se enake pravice priznale na podlagi poškodbe pri delu v delovnem razmerju.

Kaj pa v primeru nege otroka in bolniške?

Glede na to, da plačilo pavšalnega prispevka po ZPIZ-2 pomeni obvezno zavarovanje za le invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dejavnosti, ne pa tudi zavarovanja za starševsko varstvo, prav tako prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po ZZVZZ ne pomeni zdravstvenega zavarovanja za pravico do bolniškega nadomestila za bolezen in poškodbo izven dela, s plačilom teh pavšalnih prispevkov ni pokrit riziko za nastop bolniškega staleža oziroma pravic na podlagi starševstva.

Povedano drugače: če med opravljanjem popoldanske dejavnosti utrpite poškodbe, zaradi katerih postanete invalid oz. utrpite telesno okvaro ali umrete, boste lahko uveljavljali vse pravice, ki bi jih kot redno zaposleni. Če pa zbolite za gripo ali kakšno drugo boleznijo, pa se lahko obrišete pod nosom. Tudi če ste pol meseca na bolniški, morate plačati prav vse prispevke, četudi dejavnosti v resnici niste opravljali. A to države prav dosti ne zanima. Redno zaposleni je tako dvakrat udarjen po žepu, če zboli. Prvič iz naslova rednega delovnega razmerja, saj bo v primeru bolezni njegova plača nižja, drugič pa bo imel začasa bolezni izpad dohodka tudi pri popoldanski dejavnosti, stroški pa bodo ostali enaki. 

Podobno je tudi v primeru nege otroka: če so običajni samozaposleni upravičeni do znižanja prispevkov ter nadomestila za nego otroka, pa se lahko popoldanci v tem primeru obrišejo pod nosom. Na ministrstvu za zdravje so za nas namreč pojasnili, da se v tudi v primeru nege otroka vsi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje še naprej plačujejo v celoti, brez možnosti (delne) oprostitve.

Zakonodaja pa sicer v določenih primerih predvideva delne oprostitve plačila prispevka, a ne v povezavi z bolniško odsotnostjo, pač pa le, če so "popoldanci" svojo dejavnost registrirali v drugi polovici meseca, ali pa so s svojo dejavnostjo prenehali že v prvi polovici meseca.

dezurni@styria-media.si