Vsaj 37 tisoč zaposlenih, ki po podatkih Ajpesa prejemajo minimalno plačo, od začetka letošnjega leta plačujejo v pokojninsko blagajno prispevke, ki so izračunani glede na višjo plačo, kot jo prejemajo. Najnižja osnova za prispevke, ki je bila doslej minimalna plača, se je z letom 2015 namreč povišala na 54 odstotkov povprečne plače za samozaposlene in na 52 odstotkov za zaposlene. Torej, če dobivate minimalno plačo, ki letos znaša 790,37 evra bruto, morate kljub temu plačati prispevke, kot če bi prejemali 830 evrov bruto, kar je 54 odstotkov povprečne plače.

Vedno več bomo morali prispevati v pokojninsko blagajno

Polnjenje pokojninske blagajne na ta račun pa se bo kot posledica demografskih sprememb v prihodnje le nadaljevalo. Po opozorilih mednarodnih organizacij bi se sicer nove reforme morali lotiti že čez nekaj let. Po zdajšnji pa se bo stopnja za izračun osnove naslednjih nekaj let povečevala za dodatni dve odstotni točki, dokler ne bo dosegla 60 odstotkov povprečne mesečne plače. "Znesek se zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 54 odstotkov, v letu 2016 znaša 56 odstotkov, v letu 2017 pa znaša 58 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun," so logiko poviševanja prispevkov pojasnili na ministrstvu za delo, ki so takšne določbe pod streho spravili že leta 2012.

Usklajeno so jih takrat podprli tudi socialni partnerji, ki so pri pripravi zakona sodelovali. Na Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da so se strinjali, da se osnova dvigne, saj se bodo tako pokojnine lahko zagotovile tudi v prihodnje. A Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, izpostavlja, da so jim takrat obljubili, da se bo delovno razmerje razbremenilo - z na primer nižjo prispevno stopnjo, na kar pa še vedno čakajo. V pokojninsko blagajno namreč 8,85 odstotka od plače prispevajo delodajalci, 15,5 odstotka pa delavci.

Višja minimalna plača težko dosegljiva

Na Gospodarski zbornici v tem trenutku tako tudi nikakor ne bi pristali na povišanje minimalne plače na osnovo, od katere se plačujejo prispevki. Prej nasprotno, doda Čerinova, ki tudi izpostavi, da imamo v Sloveniji že tako visoko minimalno plačo v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije. "Nominalno gledano imajo višjo minimalno plačo le v Združnem kraljestvu, Franciji, Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem."

Predstavniki delodajalcev tako tudi že v naprej napovedujejo, da bodo proti redefiniciji minimalne plače, ki jo pripravljajo sindikalne. Ti so namreč v aprilu napovedali, da bodo prihodnji mesec začeli zbirati podpise za zakon, ki naj bi minimalni plači dodal še dodatke za nočno delo in nedeljsko delo. 

barbara.erzen@zurnal24.si