Trikrat več pozabljenih otrok

Foto: Žurnal24 Ida Vuk je obupana. Pravi, da bivši partner otroku dolguje že več kot deset tiso
Preživnina. Toliko več je neplačevanja preživnin: 931 primerov leta 2007, že 3.014 lani. Nadomestilo. Lani je JJPS RS izplačal kar 2,8 milijona evrov nadomestila preživnine.
Oglej si celoten članek

"Za preživnino hčere se borim že 18 let. Bivši partner se izmika z izgovori, da je duševni bolnik, brezposeln in brez denarja. Proti njemu sem vložila tožbo, a ga ni bilo na nobeno obravnavo. Namesto tega je izjavil, da otrok ni njegov, in sam kril stroške testa očetovstva, ki je takrat stal 240 tisoč tolarjev. Ponižujoče!" je šokirana Ida Vuk iz Tržiča.

Eno leto zaporne kazni lahko dobi nekdo, ki za nekoga preživnine ne plačuje, po zakonu pa ga mora preživljati. Tistega, ki tega ne zmore, ne morejo kaznovati.

117 evrov je povprečna višina preživnine.

Število obravnavanih kaznivih dejanj neplačevanja preživnine se v zadnjih letih strahotno povečuje – samo lani za kar 82 odstotkov.

Kljub izvršbi ni denarja
"Če zavezanec preživnine ne plačuje, ali je ne plačuje na način in v obsegu, kot to določa izvršilni naslov, ima preživninski upravičenec možnost pri pristojnem sodišču predlagati izvršbo," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. To je storila tudi Vukova, takoj ko je preiskava pokazala, da je otrok njegov, a preživnine, takratnih 28 tisoč tolarjev, še vedno ni prejela. "Nakazoval je le deset tisoč tolarjev, zato sem dala predlog za izvršbo, da se mu trga od invalidske pokojnine, ampak sva s hčerjo ostali brez vsega. Ne razumem, kako lahko sodišče določi preživnino, ki je on ne more plačati," je razočarana Vukova, ki se preživlja s socialno podporo.

(Foto: grafika Žurnal24)

Ostati morata dve tretjini
"Če se dolžnik izmika plačevanju preživnine, je zadevo smiselno prijaviti policiji," svetuje odvetnica Valerija Maček. Dodaja, da se lahko na podlagi kazenskega zakonika z zaporom do enega leta kaznuje nekdo, ki za nekoga preživnine ne plačuje, po zakonu pa ga mora preživljati. Tistega, ki tega ne zmore, ne morejo kaznovati.

Če se zaradi brezposelnosti zmanjšajo zmožnosti preživninskega zavezanca, lahko ta pri pristojnem sodišču zahteva znižanje. "Dolžniku morata namreč ostati najmanj dve tretjini minimalne plače, zato bo s spremembo minimalne plače po novem višja tudi preživnina," pojasnjuje Mačkova.

Zaprosite za nadomestilo
Za čas, ko otrok ne dobiva preživnine, lahko na Javnem jamstvenem in preživninskem skladu (JJPS) RS zaprosite za nadomestilo preživnine. Leta 2008 so imeli 426 takšnih prošenj, lani 591, letos pa že 113. "Za uveljavitev te pravice so v papirnicah DZS na voljo obrazci – Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine –, ki jo za otroka vloži njegov zakoniti zastopnik," pravi Aleš Marinček z JJPS RS.

Preživnina je odvisna od otrokove starosti: do 6. leta znaša 68,42 evra, od 6. do 14. leta 75,26 evra, od 14. do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju, pa 88,94 evra.

Dobite lahko tudi brezplačno pravno pomoč

Odvetnica Valerija Maček,
odvetniška pisarna Boštjan
Penko (Foto: osebni arhiv)

Kam je treba vložiti izvršbo za neplačevanje preživnine?
Preživninski upravičenec jo vloži pri krajevno pristojnem okrajnem sodišču. Če je izvršba predlagana na dolžnikove premične stvari ali nepremičnine, je pristojno tamkajšnje sodišče.

Je modro najeti odvetnika?
Postopek izvršbe v preživninskih zadevah je lahko zelo zapleten. Pomembna je strokovnost, kar povečuje možnosti uspeha izterjatve preživnine, zato je navzočnost odvetnika priporočljiva. Če upravičenec izpolnjuje premoženjski cenzus, je upravičen tudi do brezplačne pravne pomoči.

Kako se določi preživnina?
Starša se lahko sporazumeta o višini plačevanja preživnine in v tem primeru predlagata, da sodišče o tem izda sklep, ki mora biti v skladu s koristjo otrok. Preživnina se določi ob upoštevanju vseh stroškov življenjskih potreb otroka, enkrat na leto pa se uskladi z indeksom rasti cen v Sloveniji.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.