Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana, ki bi bila denacionalizacijska upravičenka, se je po zadnji odločbi jeseniške upravne enote namreč odločila, da se ne bo več pritožila.
Tako bo pravnomočna in dokončna postala odločba upravne enote. Po njej so naravni spomeniki, to so fosili v Kozji dolini, okno v južni steni Škrlatice, okno v Rjavini, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavsko brezno in Triglavski ledenik, izvzeti iz parcele, ki se vrne Agrarni skupnosti Dovje - Mojstrana.
Kot je za STA pojasnil predsednik Agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana Slavko Rabič, so pričakovali, da jim bo Republika Slovenija vrnila parcelo v celoti, nato pa so se morali dolga leta pogajati, da so sploh dobili vrnjen večji del parcele. Približno desetina oziroma 287 hektarov je izvzetih na podlagi elaborata parcelacije geodetske uprave, s katero se agrarna skupnost ni v celoti strinjala, saj so zaščitena področja po njenem mnenju preširoko zarisana.
Od leta 2007, ko so pristojni organi ta zahteven denacionalizacijski postopek, začeli podrobno obravnavati, so potekala pogajanja, izdanih je bil več odločb, agrarna skupnost pa se je nanje pritoževala. Z zadnjo izdano odločbo, bi agrarni skupnosti preostala le še možnost, da sproži spor pred upravnim sodiščem, kar pa bi bilo povezano tudi s stroški.
Gospodarski odbor agrarne skupnosti je tako konec novembra sklenil, da zadevo konča in sprejme odločbo. Rok za izpodbijanje odločbe se je 6. decembra že iztekel, tako da sedaj čakajo le še dokončno odločbo o vračilu zmanjšane parcele in dogovor o odškodnini oziroma zamenjavi za izvzeti del parcele.
Ne gredo se več ping ponga
"Odločili smo se, da se tega ping ponga ne gremo več, saj bi se zadeva lahko vlekla v nedogled," je pojasnil Rabič, a poudaril, da se z odločitvijo, da omenjeni naravni spomeniki ostanejo v državni lasti, nikakor ne strinjajo. "Težko nam je, ker je agrarna skupnost skozi zgodovino že dokazala, da zna čuvati naravne danosti in zanje primerno skrbeti. Prav tako bi bilo lahko v prihodnje," je izpostavil.
Njihov namen je bil upoštevati vse omejitve zavarovanih območij in jih vpisati kot plombe v zemljiško knjigo. Menili so, da bi s tem v celoti sledili nacionalnemu interesu glede Triglavskega pogorja in Severne stene. Ob tem se bojijo, kako bo za omenjene znamenitostmi skrbela država, ki se je, kot pravijo, v nekaterih primerih že pokazala kot slab gospodar.
"Država toliko zapravlja, da se bojimo, da bomo počasi izgubili še te znamenitosti. Bolj na varnem, da ostanejo slovenske, bi bile, če bi ostale v lasti agrarne skupnosti. Mislim, da smo boljši gospodarji kot država," je opozoril Maks Klinar, ki je do nedavnega vodil Agrarno skupnosti Dovje – Mojstrana.