Trichet je v uvodnih besedah na novinarski konferenci po zasedanju jasno povedal, da je trenutna raven obrestnih mer primerna, kar po mnenju poznavalcev pomeni, da se še nekaj časa ne bo spreminjala.

"Prezgodaj je, da bi oznanjali zmago," je posvaril Trichet in poudaril, da se bi rast brezposelnosti utegnila še pospešiti, gospodarska negotovost pa ostaja "izjemno visoka". "Tisti, ki menijo, da je vse po starem, se preprosto motijo," je zatrdil. "Okrevanje bo po pričakovanjih muhasto, podpirali pa ga bodo začasni dejavniki," je dejal Trichet in med njimi omenil pakete javnofinančnih spodbud za oživitev gospodarstva. "Videli smo znake stabilizacije. Nismo več v prostem padu. Moramo biti previdni. Moramo biti pozorni," je pozval.

ECB sicer ocenjuje, da bodo obnova zalog, krepitev izvoza, javnofinančne spodbude in ukrepi za stabilizacijo finančnega sistema imeli pozitiven učinek v drugi polovici leta, vendar pa je obenem pričakovati, da bodo banke in podjetja še naprej imeli težave s svojimi bilancami in tako negativno vplivali na gospodarska gibanja.

Vrnitev inflacije
Trichet je še ocenil, da se bo v prihodnjih mesecih na območje evra ponovno prikradla inflacija, ki je do sedaj že tri mesece zapored beležilo deflacijo. Vendar pa bo inflacija srednjeročno ostala v okviru načrtovane, se pravi okoli dveh odstotkov.

Evropska centralna banka (ECB) je danes po pričakovanjih ključno obrestno mero ohranila na zgodovinsko nizki ravni pri enem odstotku. Nespremenjena je ostala tudi ključna obrestna mera britanske centralne banke, ki je ostala pri 0,5 odstotka.

Ohranjane izrednih ukrepov
ECB je tudi že napovedala, da ne namerava preuranjeno umakniti izrednih ukrepov pomoči bančnemu sektorju. Tu gre za odkupe kritih obveznic v višini 60 milijard evrov, s katerimi želijo počistiti bančne bilance in stabilizirati finančne trge. Ukrep bo trajal še do junija prihodnje leto. Poleg tega ECB že od začetka krize v bančni sistem vbrizgava več sto milijardne vsote, ter s tem zagotavlja likvidnost sistema.

Vendar pa so v ECB že začeli nakazovati, pod kakšnimi pogoji bi te ukrepe opustili. Tu je ključna predvsem inflacija. Če bi se inflacijski pritiski vrnili, preden bi se stanje na finančnih trgih normaliziralo, so pri ECB odločeni dati prednost brzdanju inflacije in ne pomoči finančnemu sektorju.