Petega avgusta pred tremi leti je v Sloveniji začela veljati popolna prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kadilci se od tedaj svoji razvadi lahko prepuščajo le še na prostem in v kadilnicah. Prepovedana je tudi prodaja tobačnih izdelkov mladoletnikom.

Osnovni namen zakona je bil po pojasnilih Helene Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravja RS zaščita pred izpostavljenostjo škodljivim učinkom tobačnega dima na zdravje predvsem tistih skupin, ki so mu najbolj izpostavljene, kot so delavci v gostinskem sektorju. "Podatki kažejo, da smo osnovni cilj dosegli in smo z učinki ukrepa lahko zelo zadovoljni," je povedala.

V Sloveniji je po podatkih IVZ upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh prostorih, kjer zakon kajenje prepoveduje. "Telefonska anketa je pokazala, da je bila tobačnemu dimu je aprila 2008, torej po uvedbi prepovedi, različno pogosto in različno dolgo izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva, aprila 2006, pred uvedbo ukrepa prepovedi, pa je bilo takih skoraj dve tretjini," je pojasnila Koprivnikarjeva. "Najobsežnejši upad izpostavljenosti smo aprila 2008 zabeležili v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih."

Manj srčnih kapi
Glede na izkušnje drugih držav, ki so uvedle podoben ukrep in izvedle raziskave o vplivu ukrepa na zdravje najbolj izpostavljenih skupin, lahko po njenem mnenju upravičeno domnevamo, da je zmanjšan obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu, še posebej med osebami, ki so najbolj obsežno izpostavljene, privedel do zmanjšane simptomatike in težav z zdravjem dihal. V številnih državah so kmalu po uvedbi zabeležili upad sprejemov v bolnišnice zaradi srčnih kapi, kar potrjujejo tudi podatki IVZ.

Število kadilcev ustaljeno
Zadnja obsežnejša in metodološko zahtevnejša raziskava o številu kadilcev v Sloveniji je bila opravljena leta 2007, novo pa načrtujejo za leto 2011, zato primerljivih podatkov glede deležev kadilcev v zadnjih treh letih ni. So pa po besedah Koprivnikarjeve mnoge telefonske ankete pokazale upad deleža kadilcev, vendar ena od nedavnih raziskav nakazuje tudi, da se je morda delež kadilcev ustalil na četrtini, kar je podobno rezultatu iz leta 2007. Število polnoletnih kadilcev se je sicer od leta 1989 s tretjine zmanjšalo na četrtino leta 2007.

Udarec za bare
Pozitivne posledice uveljavitve zakona o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih priznava tudi podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici Drago Delalut. "Pozitivno je, da naši delavci zdaj delajo v bolj zdravem okolju," je povedal in spomnil, da se po drugi strani soočajo z negativnimi posledicami uveljavitve zakona, to je izpadom prometa, kar so občutili predvsem bari. "Kar se tiče restavracij, je dosti bolje, saj se tudi hrana v zdravem okolju bolje okuša." Glede številk izpada prometa zaradi uveljavitve zakona je po njegovem težko govoriti. "Na začetku je bilo to okrog 30 ali 40 odstotkov, zdaj pa je težko oceniti, koliko je izpada prihodkov zaradi uvedbe zakona in koliko zaradi recesije." Gostinski lokali so se zakonu prilagodili z odprtjem kadilnic oziroma postavitvijo miz na prostem in plinskimi grelniki v zimskem času. "Nekateri pa goste privabljajo tudi z dodatno ponudbo, kot je kulturni ali glasbeni program," je povedal Delalut.

Globe
Za kršenje zakona je zagrožena globa 125 evrov za posameznega kršitelja in od 400 do 33 tisoč evrov za nosilca dejavnosti. Tržni inšpektorat, ki izvaja nadzor nad oglaševanjem tobačnih izdelkov in prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim osebam, podatka glede skupne vsote izrečenih glob v tem obdobju nima, so pa lani izrekli za kar 4.027.739,68 glob. Večina kršitev se nanaša na oglaševanje tobačnih izdelkov, le v nekaj primerih so ugotovili, da se tobačni izdelki prodajajo mladoletnim osebam. Prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim osebam ugotavljajo vsako leto februarja, na začetku in na koncu šolskega leta ter v času martinovanja in božično-novoletnih praznikov. Zdravstveni inšpektorat je pri nadzoru nad prepovedjo kajenja v javnih prostorih v treh letih ugotovil več kot 1500 kršitev zakona, največ v barih kot najštevilnejši vrsti gostinskih lokalov v Ljubljani in Celju. V treh letih so izrekli za 334.621 evrov denarnih kazni.