Spar je na Brodu v Ljubljani odprl novo trgovino, ki so jo postavili v rekordnih 58 dneh, v njej bodo na novo zaposlili 29 ljudi, projekt pa je stal 5,1 milijona evrov. "Ko smo pred 22 leti odprli prvo trgovino, smo imeli idejo, da bi jih lahko imeli sto. Danes smo odprli devetdeseto," je ob otvoritvi dejal generalni direkror Spara Slovenije Igor Mervič. Meni, da bi lahko cilj - imeti sto trgovin - dosegli v treh letih. Za velik trgovski center ob Celovški cesti v Ljubljani na primer gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos.

Tudi Hofer, ki ima v Sloveniji 70 trgovin, in Lidl, ki jih ima 43, bosta letos še odpirala nove. Prvi jo bo 2. septembra odprl na mariborski tržnici, Lidl pa v Sežani - ta na primer letos načrtuje zaposliti še 50 prodajalcev. Novih trgovin pa ne bo gradil Mercator, ker jih ima v Sloveniji več kot vsi trije omenjeni trgovci skupaj, in sicer 528 trgovin in 225 franšiz. Je pa ta lani odprl nova hipermarketa v Novi Gorici in Novem mestu.

Nakupujejo večkrat po malem

Kljub krizi nobeden od trgovcev ne tarna, da je kupcev vse manj. Vsi tudi poudarjajo, da kupci vse več kupujejo izdelke trgovskih blagovnih znamk, kar je za njih bolje, kupec pa tako dobijo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov. "Kupci so danes veliko bolj osveščeni in tudi nakupujejo veliko bolj premišljeno. Med seboj primerjajo različne trgovce in se na podlagi njihovih ponudb odločajo, katere izdelke bodo kupili pri posameznem trgovcu," pravijo v Sparu.

Vsi trgovci tudi opažajo, da kupci opravljajo več manjših, vendar pogostejših nakupov. "Kupci niso več zvesti posameznim trgovcem. V povprečju na mesec obiščejo več kot štiri trgovce in pri vsakem izberejo ugodne ponudbe," pojasnjujejo v Sparu, kjer menijo, da bo tako tudi v prihodnje. V Hoferju izpostavljajo vse bolj racionalno nakupovanje, v Mercatorju pa kartice ugodnosti oziroma zvestobe. Menijo, da svoje obiskovalce prepričajo predvsem "z ugodnostmi za ves nakup in z možnostjo odloga plačila ter plačila na obroke s Pika kartico." Poleg tega opažajo, da kupci pridejo v trgovino ob tistih dneh, ko veljajo višji popusti. 

V Mercatorju še izpostavljajo, da se kriza bolj pozna pri trajnejših dobrinah in večjih nakupih, ki jih ljudje odlagajo, manj pa pri izdelkih za dnevno rabo v gospodinjstvu. "Ob začetku krize leta 2008 in 2009 so bile razlike hitre in opazne, kasneje se je dnevna potrošnja precej stabilizirala," še pravijo v najboljšem sosedu.

O vplivu višjega DDV še nič

"Kljub nedavnemu dvigu DDV ohranjamo najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov na slovenskem trgu, zato večjih posebnosti pri številu kupcev ter številu in vrednostjo nakupov ne beležimo," je sporočila Tina Cipot z odnosov z javnostmi v Lidlu. V Sparu pravijo, da s temi podatki, kako je DDV vplival na kupce, ne razpolagajo, v Mercatorju pa, da v tako kratkem času težko ocenijo posledice dviga DDV, tudi zato, ker so zaklenili cene dva tisoč najbolj prodajanih izdelkov za vsakodnevno potrošnjo.