19-letno srednješolko Evo (ime je izmišljeno) so starši prodali kar dvakrat. Z izkoriščevalskimi prvimi kupci je potovala po Evropi, ob prvi resni priložnosti je pobegnila in poiskala pomoč. O teh izkušnjah ne želi govoriti, pove pa, da se je v upanju, da se na podlagi njenih slabih izkušenj starši ne bodo odločili za ponovno prodajo, vrnila pod njihovo okrilje, kjer pa se je zgodba ponovila.

Nevesta za 6 tisočakov

Prodali so jo še drugič, kot nevesto tokrat družini v Slovenijo. Preko posrednikov je aprila lani mariborska družina (25-letni moški, njegov 50-letni oče in 44-letna mama) obiskala Evine starše in se dogovorila o "pogojih" prodaje. Cena za najstniško nevesto je znašala 6 tisoč evrov.

Čeprav so jih obljubljali srečno življenje na novem domu, so se obljube izkazale za jalove; takoj po prihodu so ji vzeli potni list, ji prepovedali izhode, nadzorovali njene pogovore z makedonsko družino. Zanje je morala opravljati vsa gospodinjska dela, za plačilo, ki ga sama ni prejemala, je hodila na delo v vinograde in polja, njeno neposlušnost so kaznovali s tepežem in ustrahovanjem.

"Eva je januarja ob priložnosti iz primeža izkoriščevalske družine, ki jo je zasužnjila, ušla in poiskala pomoč na policiji. Namestili so jo v krizno namestitev, potem pa smo ji zatočišče ponudili mi v našem varnem prostoru," pove Alenka Kukolj, pri Društvu Ključ vodja projekta Oskrba žrtev trgovine z ljudmi.

Zoper vse tri člane mariborske družine, ki je v Makedoniji kupila najstniško nevesto, teče kazenski postopek, prva zaslišanja so že mimo, novembra bo sledila glavna obravnava.

Nimajo dostopa do telefonov, bojijo se kazni

V svetu naj bi bilo 21 milijonov žrtev trgovine z ljudmi, od tega približno polovica otrok. Letni dobiček te kriminalne dejavnosti ocenjujejo na 32 milijard dolarjev. V Evropi naj bi vsako leto preprodali okoli 200.000 ljudi, večinoma deklet in žensk, ki jih prisilijo v prostitucijo. "Po naši oceni je to precej podcenjena številka, dodati je potrebno vsaj eno, če ne celo dve ničli," pravijo v Društvu Ključ. Dodajajo, da je le v Italiji neuradno več kot 2 milijona prodanih mladoletnikov letno.

V Sloveniji je bilo lani prijavljenih 41 potencialnih primerov trgovine z ljudmi, sproženih je bilo 15 postopkov proti domnevnim prodajalcem ljudi. Društvo Ključ na letni ravni obravnava 15 do 20 primerov trgovine z ljudmi. "Gre za potencialne primere žrtve trgovine z ljudmi, v večini primerov nas pokličejo prijatelji, sorodniki, strokovna ali laična javnost, ker imajo informacijo, da se v nekem stanovanju nekaj dogaja, da so na posameznem gradbišču opazili, da ljudje delajo tam non-stop, da je videti, da so izkoriščeni, da so v slabem stanju," pove Alenka Kukolj in doda, da žal osebe, ki bi potrebovale pomoč, niti ne poznajo njihove organizacije, nimajo kontaktov, največkrat nimajo niti dostopa do telefonov, ali pa ne upajo poiskati pomoči, ker se bojijo posledic svojega ravnanja, torej kazni.

"Če smo pred leti govorili, da je najbolj razširjenja oblika trgovanja z ljudmi prisilna prostitucija, lahko danes rečemo, da gre poleg tega tudi za izkoriščanje migrantov, za prisilne poroke romskih deklic, v primeru romskih dečkov pa za delovno izkoriščanje in siljenje v kazniva dejanja. Gre za slovenske romske otroke," pravi Kukoljeva. 

Ljudje v škatlah

Socialni marketing Iz principa s podporo vlade in ob strokovni pomoči Društvo Ključ ob evropskem dnevu zoper trgovino z ljudmi v Ljubljani pripravlja pravo, živo trgovino z ljudmi. "S provokativnim in gverilskim pristopom želimo v ljudeh vzbuditi zanimanje za to pri nas vedno bolj pogosto obliko kršenja človekovih pravic," akcijo v organizaciji socialnega marketinga Iz principa pojasnjuje Kukoljeva. Na Cankarjevem nabrežju 3 je tako danes in jutri odpra trgovina, v katero bodo vabili živi ljudje v škatlah. V trgovini bodo nato obiskovalce oskrbeli z vsemi informacijami v zvezi s problematiko.

Od ponedeljka do prihodnje sobote bodo nato mimoidoče nagovarjali še v nekaterih nakupovalnih centrih po vsej Sloveniji. "Pripravili smo velike kartonaste embalaže, ki spominjajo na embalaže z lutkami; Barbikami, princeskami, superjunaki. Tokrat bodo oživeli in dobili nova imena. In žal tudi nove, zelo žalostne življenjske zgodbe," pravi članica Društva Ključ in izrazi upanje, da bo akcija padla na plodna tla, da ljudje od potencialnih primerov trgovine z ljudmi ne bomo obračali glave vstran, pač pa primerno reagirali.

Več podatkov najdete na spletni strani Društva Ključ in na spletni strani socialnega marketinga Iz principa.