"Razmeroma hitre spremembe vremena, ciklonske aktivnosti, ki napovedujejo dež, oblačnost ali sneg, navadno vplivajo predvsem na ljudi, ki že trpijo za določenimi kroničnimi boleznimi ali poškodbami, vpliv pa čutijo tudi ljudje, ki imajo že sanirane poškodbe – mesto zaceljenega zloma ali podobno," pojasnjuje klimatologinja Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje.
"Drugi sklop težav, ki jih imajo tudi zdravi ljudje, pa je slabše počutje brez določenega vzroka, večja razdražljivost, potrtost, težave s koncentracijo, motnje spanja ..." dodaja poznavalka vremenskih vplivov na počutje.
Krivec hormon serotonin!
Številne svetovne raziskave so pokazale, da se pred spremembo vremena spreminja atmosferska naelektrenost, kar povečuje raven pozitivnih ionov v našem delu aerosfere. Pri vetrovih prihaja do ionizacije, kadar pihajo čez pesek, sneg ali valove. Ko vdihujemo zrak s povečano koncentracijo pozitivnih ionov, v telesu nastane poplava hormona serotonina (ta zožuje ali tonizira krvne žile), ki se nahaja v krvnih ploščicah (trombocitih), možganskih celicah (nevronih) in črevesni steni (argentafinih celicah).
Poudariti je treba, da je serotonin boleča snov, zato pred spremembo vremena poleg revmatičnih bolečin v sklepih bolijo tudi že prej poškodovana tkiva, kot so stare brazgotine, opekline, razširjene vene in stari zlomi.
Serotonin zaradi delovanja na majhne, gladke mišice v stenah krvnih žil in bronhijev povečuje tudi krvni tlak, kar povzroča migreno ter zožuje dihalne poti, kar lahko nekateri ljudje občutijo kot astmatično krizo.
Pri nekaterih ljudeh se pojavi zadrževanje tekočine v telesu, kar se izrazi kot povišanje krvnega tlaka, nespečnost, razdražljivost, migrena, pojavljanje epileptičnih napadov ter večja pogostnost infarkta in kapi. Zanimivo je, da so motnje najbolj izrazite štiri dni pred zenitom.
Izpostavljeni otroci in starejši ljudje
Na običajne vremenske spremembe so po besedah klimatologinje najbolj občutljivi otroci v najzgodnejši dobi, ljudje po štiridesetem letu starosti, kronični bolniki in tretjina sicer zdrave in delovno sposobne populacije. Drastičnim vremenskim spremembam smo izpostavljeni vsi, brez izjeme.
Kako se zavarovati?
"Obramba pred nezaželenimi vplivi okolja je predvsem skrb za dobro telesno kondicijo, redno gibanje na prostem, zdrava prehrana, dobro razmerje med počitkom in obremenitvijo ter izogibanje pretiranemu stresu, saj ta povečuje dovzetnost za vremenske spremembe," poudarja Cegnarjeva.
Najučinkovitejša načina, kako izuriti telo, je redno obiskovanje savne ter izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo. Slednje je zlasti priporočljivo za osebe z nizkim tlakom, ki so tudi sicer občutljivejše na vreme. Vremensko občutljivim ljudem priporočamo tudi redno spremljajte bionapovedi.