Najbolj problematičen je padec cen manj kakovostnega lesa, predvsem iglavcev, ki ga je največ in se je pocenil že za več kot 20 odstotkov. Kakovosten les gre večinoma v Avstrijo in Italijo, manj kakovosten pa ostaja na skladiščih v gozdu. Zaenkrat je cena za hlodovino smreke padla za približno od 15 - 20 odstotkov. Bolj problematičen je padec cen slabših sortimentov iglavcev, ki je večji od 20 odstotkov, pojasnjuje Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Promet z drvmi, ki jih bo največ pripravljenih pri sanaciji žledoloma, je ohromljen. Lastniki gozdov so namreč s sanacijo bukovih gozdov šele začeli, ker so najprej pohiteli s sanacijo iglastih gozdov. Na drugi strani pa kupci čakajo z nakupom, saj pričakujejo še dodaten upad cen lesa za kurjavo.

Cena za drva se je za zdaj ustalila malo pod 40 evri za kubični meter, kar je približno 20-odstotno znižanje cen glede na lani. Na domačem trgu se pojavljajo pritiski s strani večjih odkupovalcev, ki želijo z dezinformacijami o višini odkupnih cen to še dodatno znižati, še opozarjajo na zbornici.

Izkušnje kažejo, da so padci cen vezani na trajanje obdobja sanacije. Dokler je na trgu les iz sanacijskih sečenj, so torej pritiski odkupovalcev običajno dovolj močni, da cene uspešno tiščijo navzdol. Po drugi strani vsaj za hlodovino iglavcev ceno dviguje precej stabilen trg v Avstriji, dodajajo na gozdarski zbornici.

Glede na potek sanacije je predvidena povečana ponudba lesa za kurjavo, zaradi česar je možno, da bo cena še malenkost nižja. Zagotovo padec ne bo drastičen, saj bodo lastniki gozdov v tem primeru prekinili s sečnjami, ker se jim ekonomski račun ne bo več izšel. Cene kakovostnih sortimentov se ne bodo nižale, ker jih na trgu primanjkuje.

Potrebna pomoč lastnikom

V zbornici ob tem poudarjajo, da bi morali lastniki gozdov v bodoče dobiti večjo strokovno podporo za organiziranje sečenj in prodaje lesa v razdrobljeni zasebni gozdni posesti. "Predvsem pa je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da bi napadenemu lesu doma dodali čim večjo dodano vrednost, tako v smislu predelave lesa kot tudi večji porabi manjvrednega lesa za pridobivanje energije. Kratkoročno bi država z ustrezno kreditno mrežo lahko pomagala že obstoječim odkupovalcem lesa v Sloveniji in zadrugam, da bi bile sposobne odkupiti večje količine lesa," še izpostavljajo.