Hitrost. Lani je bila neprimerna oziroma neprilagojena hitrost kriva za 33 odstotkov smrtnih žrtev na slovenskih cestah, opozarjajo na policiji. Povzročila je 36 odstotkov vseh hudih telesnih poškodb, sem pa niso všteti mrtvi in poškodovani zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanja prednosti, s katerimi je pogosto povezana neprilagojena hitrost. "Vsako leto je prevelika hitrost tako v Sloveniji kot v Evropski uniji glavni vzrok za prometne nesreče," pove Andraž Murkovič z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.

Neizprosne formule
Po rezultatih ameriške in švedske študije za deset kilometrov na uro prehitra vožnja pomeni 20 odstotkov večjo verjetnost za nesrečo, 30 odstotkov večjo verjetnost za hude poškodbe in 50 odstotkov večjo verjetnost, da se bo zgodila nesreča s smrtnim izidom. Tako nevarnost neupoštevanja hitrostnih omejitev opiše Bojan Žlender, vršilec dolžnosti (v. d.) generalnega direktorja direktorata za promet, in doda, da so te formule neizprosne.

Po njegovi oceni ljudje ne znamo dobro oceniti, kakšno tveganje lahko pomeni prevelika hitrost. "Ko gre pešec čez cesto, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, ter levo in desno vidi vozila, se sploh ne zaveda, kako nevarno je lahko prečkanje," pojasnjuje. Če bi imel pešec pred seboj brv, ki bi bila položena čez deset metrov globoko luknjo, je po njegovem mnenju sploh ne bi prehodil ali pa bi to storil zelo previdno. "Sila, ki se sprosti in te poškoduje, je ob trku z avtomobilom pri 50 kilometrih na uro ali pri padcu z višine deset metrov enaka," pravi. Ugotavlja, da smo se ljudje naučili, da padec v luknjo boli, hitrosti pa ne znamo pretvoriti v razumljivo tveganje.

Nesmiselne hitrosti
Slovenci po podatkih o povprečnih hitrostih na avtocesti podnevi vozimo skoraj enako hitro kot na hitri cesti. Podobno je pri vožnji zunaj naselja v primerjavi z naseljem, kjer so številke skoraj enake. Še bolj zastrašujoči so podatki o nočnih povprečnih hitrostih iz marca 2009. V naseljih smo po regionalnih cestah III. reda v povprečju vozili s 64 kilometri na uro (omejitev je 50), po glavnih cestah zunaj naselja pa s 66,4 kilometra na uro (omejitev je 90).

Miniintervju z Branetom Leganom: Usodni so lahko že dva ali trije kilometri na uro

Zakaj je upoštevanje omejitev hitrosti tako pomembno?
Omejitve hitrosti so vezane na varnost na cesti. V naselju je na primer 50 kilometrov na uro tista hitrost, pri kateri lahko voznik obvladuje potrebno razdaljo pregleda.

Lahko nevarnost ponazorite s številkami?
Če se peljem 50 kilometrov na uro po naselju, potrebujem 26 metrov za odziv in ustavitev. Če pa se peljem 60 kilometrov na uro, je pot ustavljanja od deset do 12 metrov daljša. Vozilo s 50 kilometri na uro se pri 26 metrih ustavi, vozilo s 60 kilometri na uro pa ima pri teh metrih hitrost skoraj 40 kilometrov na uro.

Kaj pa vaš nasvet za starše, katerih otroci ravno vstopajo v svet vožnje? Kako naj preprečijo, da bi prehitro vozili?
Starši z majhnimi otroki imajo veliko možnosti, da bodo te vzgojili s svojim obnašanjem. Drugi jim bodo to težko preprečili, saj so jim s svojim obnašanjem pokazali, da 
hitrosti ne spoštujejo.

Kaj pa jih v povezavi s hitrostjo lahko naučite v vašem centru varne vožnje?
Med drugim lahko vidijo, kako pomembna je hitrost v določeni situaciji. Naši vozniki prepoznavajo, da so lahko usodni že dva ali trije kilometri na uro.

Lahko ste tudi ob plačo
Kazni. Julija se spreminjajo kazni za prometne prekrške.
Globe. Za preseženo dovoljeno hitrost zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro boste od 1. julija odšteli 500 evrov. Trenutna kazen za ta prekršek je 380 evrov. Julija se začne uporabljati nova prometna zakonodaja, ki zelo strogo kaznuje tudi vožnjo v napačno smer. Namesto zdajšnjih 120 evrov boste za vožnjo v napačno smer plačali 500 evrov in prejeli pet kazenskih točk. Za vožnjo v napačno smer na cesti z dvema ali več označenimi pasovi, avtocesti ali hitri cesti pa boste namesto 300 evrov in prejetih petih kazenskih točk plačali 1.200 evrov in prejeli 18 kazenskih točk.