Moškega, ki je minuli teden v avtu v bližini Laškega zadavil svojo nekdanjo partnerko, so zaradi družinskega nasilja obravnavali že pred štirimi leti, ko so mu izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja ženi. Ukrep pribljiževanja so mu izrekli tudi januarja. Zaradi nasilja v družini je dobil desetdnevno prepoved približevanja. Po neuradnih informacijah naj bi nasilnež v tem času nekdanji partnerki grozil, vendar žrtev grožnje ni prijavila, zato je ukrep minuli, tragični petek, potekel.

Policija je odkrila, da je storilec partnerko kontaktiral po telefonu, kar tako kot vsi poskusi komuniciranja, pomeni kršitev prepovedi približevanja. "V primeru kršitve ukrepa prepovedi približevanja je nujen takojšen klic na policijo, žrtev naj zaklene vrata oziroma nasilnežu onemogoči pristop," pravi Alojz Sladič iz sektorja splošne policije.

Policija letno obravnava izreče okoli tisoč ukrepov prepovedi približevanja, v več kot 300 primerih storilci ukrep kršijo. "Pogosto žrtev obiščejo na delovnem mestu, če so ta naj javnih krajih, kot je to, kadar so žrtve zaposlene v gostinskih lokalih," pravi Sladič.

Prepoved približevanja lahko izreče vsak policist

Prepoved približevanja kot varnostni ukrep je v pristojnosti vsakega policista, pojasnjujejo na Policiji.

"Ta ukrep policija izreče za 48 ur, to je nujno potreben čas, da žrtev pride k sebi, odpremo vrata inštitucijam, ki so dolžne pomagati žrtvi," razlaga Sladič. Preiskovalni sodnik 48-urni ukrep nato potrdi, ga podaljša na deset dni ali prekliče. Preklici so zelo redki, podaljšanje prepovedi približevanja na deset dni pa vse pogostejše, razlagajo na Policiji.

Storilec, ki se mu izreče ukrep prepovedi približevanja,  mora kraj nasilja takoj zapustiti. Če tega noče, ga odstranijo policisti, določi se razdalja do 200 metrov do katere se ne sme približevati žrtvi, ki je ne sme niti klicati, niti pošiljati sporočil ali elektronske pošte. Ključe skupnega stanovanja stanovanja mora izročiti policistom. "Nadzor izvajanja ukrepa prepovedi približevanja se izvaja enkrat dnevno, če je potrebna večja intenzivnost, tudi večkrat na dan," razlaga Sladič.

Prepoved približevanja je lahko alternativni ukrep za pripor. Ukrep na predlog žrtve lahko izreče tudi sodišče v civilnopravnem postopku za šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Žrtve odklanjajo pomoč

Na zahtevnost in obsežnost policijske preiskave nasilja v družini je opozorja vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Neža Miklič. Posebej zapleteni so primeri, ko žrtve odklanjajo pomoč katerekoli institucije, kar ni redko. V teh primerih so pooblastila policije močno omejene, zato pa skuša obvestiti čim širši krog pristojnih institucij in oseb.

Žrtve nasilja v družini se najpogosteje zaupajo prijateljem in znancem, ti pa se ne tako redko ustrašijo policijskih in poznejših sodnih postopkov ter odlašajo s prijavo primera. Po besedah Mikličeve odzivni čas pristojnih institucij podaljšuje tudi lažno upanje žrtev, da se bo partnerski odnos spremenil oziroma da bodo same uspele rešiti težavo.

Mikličeva opozarja, da pri nasilju ne gre le za fizično nasilje, ampak tudi psihično, ekonomsko in spolno. Žrtve se pogosto niti ne zavedajo nefizičnih oblik nasilja, saj jih žal sprejemajo že kot del njihovega vsakdana.