Državni zbor prav te dni sprejema rebalans proračuna, ki bo oklestil tudi postavke za gradnjo cest, med njimi kar dolg seznam dolenjskih, belokranjskih in posavskih cestnih projektov.
Južni del. Po časovni dinamiki, ki jo je nazadnje sprejela vlada, naj bi odsek od Novega mesta do Malin s predorom pod Gorjanci začeli graditi leta 2014, kraka od Malin do Metlike in Vinice pa leto zatem. Trajanje gradnje do Malin je ocenjeno na tri leta, za kraka do Metlike in Vinice pa še ni znano. Prostorski načrti naj bi bili za prvi del sprejeti med julijem in septembrom 2012, za drugi del pa čas sprejetja še ni znan.
Najbolj bo prikrajšana obvoznica Krškega, za njo južni krak tretje razvojne osi, sledijo pa: nadvoz za železnico v Dobovi, cesta Lešnica–Otočec–Kronovo, Šmihelska cesta, obvoznici Kostanjevice in Črnomlja ter cesta Šentrupert–Slovenska vas.
Tretja os kljub temu
“Denar so sicer vzeli, a zagotavljajo, da študije kljub temu potekajo normalno,” pravi Ivan Bukovec, župan Občine Semič, ki je že pred dnevi na ministra Henrika Gjerkeša naslovil vlogo za pojasnilo glede zagotovitve državnega denarja za tretjo razvojno os. Ta mu sicer ni odgovoril, zato pa Bukovec pričakuje, da bo več izvedel na seji razvojnega sveta, ki bo 27. julija.
Tudi po informacijah, ki jih ima Alojz Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, naj rebalans proračuna ne bi vplival na terminski načrt del v letošnjem in prihodnjem letu. Je pa, kot pravi, tako ministra Patricka Vlačiča kot Gregorja Fikca, direktorja Direkcije RS za ceste, pozval, naj zagotovita izvajanje projekta po načrtih.
Za tretjo os se trenutno izdelujejo državni prostorski načrt in spremljajoče strokovne podlage.
Prioriteta: predor
Da bi se tretja os kakorkoli upočasnila, se ne boji tudi Renata Brunskole, poslanka in županja Občine Metlika. “Prioriteta je gradnja predora pod Gorjanci, kar je na zadnji seji razvojnega sveta poudaril tudi predsednik vlade,” pove Brunskoletova.
Za gradnjo tretje razvojne osi in predora pa po njenih besedah iščejo možne investitorje za projekt javno-zasebnega partnerstva. “Gradnja je res predvidena za leto 2014, a naj bi jo poskušali čim bolj približati letu 2012, da bi še lahko izkoristili del evropske finančne perspektive 2013. Terminski načrt naj bi se tako celo skrajšal,” napoveduje
Brunskoletova.
Leto pozneje
Nad rebalansom očitno razočaran pa je Franc Bogovič, poslanec in župan Občine Krško: “Projekt krške obvoznice naj bi bil dokončan leta 2012, ko naj bi bila končana tudi gradnja hidroelektrarne, najmanj, kar se bo z rebalansom zgodilo, je enoletni zamik.” Se pa boji, kot pravi, da bo politika črtanja investicij iz proračuna prinesla zamik gradenj za daljše obdobje.