Kmetje in domačini iz Občine Gorje in okolice so na današnjem protestu v Zgornjih Gorjah pozvali pristojne, da nemudoma ukrepajo proti volkovom in tako zagotovijo varnost živine ter lokalnega prebivalstva. Danes so kadavre v nedeljo poginulih ovc pripeljali pred prostore gorjanske občine, naslednjič jih bodo pred parlament, obljubljajo kmetje.

Volk naj bi se približal vasem

Nedeljski dogodek, ki se je zgodil v vasi Rečica pri Bledu, je pokazal, da volk ne izbira več terena, in da se je približal vasem, je v izjavi za medije ob robu današnjega protesta pred poslopjem Občine Gorje dejal tamkajšnji župan Peter Torkar. To sicer zaznavajo že dlje časa, a do tako hudega pokola, kakršen je bil nedeljski, še ni prišlo, je opozoril.

Kot je pojasnil Torkar, je današnji protest, na katerem so pokazali tudi kadavre nekaterih v nedeljo preminulih ovc, opozorilne narave. Kmetje obljubljajo, da bodo naslednjič kadavre prepeljali pred parlament.

Foto: K. D. Blejsko jezero Volk je v nedeljo pokončal sedem ovc in jagnjet v zaščiteni ogradi na pašniku, ki je le nekaj deset metrov oddaljen od lastnikove hiše. "To je 350 metrov stran od Blejskega jezera in lahko rečemo, da ni odveč, da je naše občane in prebivalce sosednjih občin strah iti v naravo in puščati svoje otroke, da se igrajo na domačem dvorišču," je poudaril župan Gorij.

Protestniki so pozvali ministrstvo za naravne vire in prostor ter vse ostale pristojne, da nemudoma ukrepajo. "Da odstranite zver, kot je volk, iz naravnega okolja, in predvsem, da se bodo državljanke in državljani v vaškem okolju zopet počutili varne," je dejal Torkar.

"Če se bo razvedelo, da se tukaj sprehajajo zveri, lahko pozabite na turizem"

Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije je opozoril, da zveri izgubljajo strah pred človekom, ki posledično vedno bolj postaja njihov plen. Ob tem je izpostavil nedavna incidenta v Italiji, kjer je medved ubil sprehajalca, in na Poljskem, kjer je ob napadu volkov življenje izgubil pastir.

Bled z okolico je svetovno uveljavljena turistična destinacija, pri čemer je velik poudarek dan obisku narave. "Če se bo razvedelo, da se tukaj sprehajajo zveri, lahko pozabite na turizem," je bil jasen Bergant.

Protesta, ki so ga s pomočjo občine organizirali tamkajšnji kmetje, se je udeležilo več kot 50 ljudi. Med njimi kmetje, ki jih skrbi za lastno varnost in varnost svoje živine, ter starši, ki jih skrbi za varnost otrok.

Foto: Profimedia Volkovi Podpredsednica agrarne skupnosti Stara Fužina-Studor Mojca Žmitek je pojasnila, da ji je pred leti volk za hlevom pokončal telico. "Tudi danes je ta strah konstantno prisoten in iz dneva v dan večji. Otrok res ne upam puščati samih, konstantno jih vozim oziroma spremljam v šolo, ko začne padati mrak, pa morajo takoj nazaj v hišo," je dejala.

Domačinka Lara Tišler je trenutno situacijo z volkovi označila za katastrofalno. "En mesec nazaj se je zvečer pri nas na dvorišču sprehajal in tulil volk. Enostavno ne upamo več ven, ne upamo sprehajati psov in tudi s svojimi otroci ne upamo biti več zunaj," je ob robu protesta pojasnila v izjavi za medije.

Žveglič: Zveri bi morali obravnavati kot lovne živali

Foto: Saša Despot Roman Žveglič Protesta se je udeležil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, ki je pozval tudi k spremembam na evropski ravni. Zveri se mora po njegovem prepričanju obravnavati kot lovne živali, da lahko vsaka država sama regulira njihovo število na določenem območju.

Na družbenih omrežjih so se medtem pojavila opozorila, da je bila ograja v primeru nedeljskega napada volkov na drobnico prenizka, ob tem pa se pojavljajo tudi dvomi o argumentih Civilne iniciative 71, da ograje ne delujejo in da je treba začeti z odstrelom volkov.

Žveglič je v nagovoru zbranim pojasnil kompleksnost vzpostavljanja ograjenih območij v Alpskem svetu, Torkar pa vabi dvomljivce, da se skupaj ob tuljenju volkov sprehodijo po naravi.

"Če same zadeve ne čutiš na svoji koži, verjamem, da se lahko zgodi tudi kakšen tak komentar, a če resno premisliš in ko si sam prizadet, potem verjamem, da tisti, ki je tak komentar napisal, zapisa ne bo nikoli več ponovil," je dejal v izjavi za medije.

Odredili gensko analizo, zaščitna ograja ni poškodovana, med drobnico je bil pes

Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije pa je po terenskem ogledu pašnika in poginulih živali odredil gensko analizo, ki bo pokazala, zakaj je drobnica poginila, so za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire. Ob tem so dodali, da poziva za interventni odstrel niso prejeli.

Kot so razložili, so bili o dogodku na Bledu, v katerem so bile v noči na nedeljo domnevno zaradi napada volka pokončane štiri ovce, dve pa sta pogrešani, obveščeni danes.

Strokovna služba ministrstva je po pogovoru s policijo in zavodom za gozdove ugotovila, da zaščitna ograja, znotraj katere je bila drobnica, ni poškodovana. "Predstavnik zavoda je po terenskem ogledu pašnika in pokončanih ovc odredil gensko analizo, ki bo dodatno pokazala, zakaj je drobnica poginila, saj na zaščitni ograji ni bilo znakov vdora, med drobnico pa je bil pes. Rezultati genske analize bodo znani v kratkem," so navedli.

Ob tem poudarjajo, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati.

Že zdaj izvajajo več ukrepov upravljanja z velikimi zvermi

Iz sodbe sodišča EU v zvezi s kvotnim odstrelom namreč izhaja, da je takšen poseg mogoč, vendar je pomembno pred tem preučiti stanje ohranjenosti populacije in njene biološke značilnosti. Volk je vrsta, ki živi v tropih in brani svoj teritorij, zato prenamnožitev, kot so jo dokazali s strokovno ekspertizo pri rjavem medvedu, ni mogoča, so dodali.

"V populacijo volka lahko posegamo z odvzemom iz narave z odstrelom posameznih osebkov, kadar so za to izpolnjeni pogoji trojnega testa, in sicer če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot sta na primer preprečitev resne škode in zagotavljanje koristi varstva živalske vrste," so nanizali.

Ob tem so spomnili, da že zdaj izvajajo več ukrepov upravljanja z velikimi zvermi, kot je izplačevanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst. Pri tem prednostno obravnavajo primere, ko škoda nastane na rejnih živali, in sicer na območjih, kjer se volk pojavi prvič in kjer je škoda resna.

dezurni@styria-media.si