“Take tragedije so potrebne, da se ukrepa,” pravi Rok Fazarinc. Strokovnjak za vode meni, da bi poplave v Ljubljani ne le omilili, ampak preprečili, če bi izvedli predvidene ukrepe iz državnega prostorskega načrta, ki po sedmih letih še ni sprejet. Ti ukrepi bi po izračunih iz leta 2007 stali 20 milijonov evrov.
Ljubljana je imela srečo
“Vsi ti ukrepi so dimenzionirani na še hujše poplave, ker te niso bile tako ekstremne. V nekaj letih se bodo ponovile,” je napovedal Fazarinc. Dodal je, da je imela Ljubljana v zadnjih 20 letih veliko sreče, ker je večja verjetnost, da poplavi Ljubljano kot Celje, to pa je v 20 letih poplavilo trikrat. Potrdil je tudi, da urbanizacija glavnega mesta ni potekala glede na stanje ogroženosti. To je pred dvema letoma popravila nova poplavna uredba, ki opredeljuje, kje na poplavnih območjih je možna pozidava.
Trije nujni ukrepi
Nadaljnja pozidava. Občinski prostorski načrt (sprejet je bil julija, pravnomočen pa ni, ker se zbirajo podpisi za referendum za njegovo razveljavitev) ne dovoljuje gradnje na poplavnih območjih, dokler ne bo sprejet državni prostorski načrt in izvedeni protipoplavni ukrepi, je zatrdil Miran Gajšek, načelnik oddelka za urbanizem Mestne občine Ljubljana.
Sicer pa so bili v državnem prostorskem načrtu predvideni trije ukrepi, ki bi Ljubljano obvarovali pred poplavami, a so zaradi nestrinjanja občin Dobrova - Polhov Gradec in Horjul te spremenili. Zdaj načrtujejo nižji nasip zadrževalnika Razori, povečanje pretoka Malega Grabna in ohranitev razbremenilnika na Barju, medtem ko so načrt o zadrževalniku Brezje opustili. “Nujno je, da bi visoke vode Gradaščice zadržali jugovzhodno od Dobrove proti Ljubljani, kjer sta predvidena zadrževalnik s prostornino milijon kubičnih metrov in štiri metre visok nasip,” je potrdil Fazarinc. Po njegovem mnenju so nujni tudi razbremenilni koridorji na Barju, po katerih bi vodo brez škode spravili na območje, kjer je ogroženost bistveno manjša: “Kombinacija teh ukrepov je nujna, da se ne poslabšajo razmere v drugih delih Ljubljane.”