Dnevnik je jeseni leta 2013, v času prodaje Mercatorja, objavil vrsto člankov o ozadju prodaje, ki so med drugim vključevali vsebino policijskih prisluhov Tomažu Lovšetu. Kot so takrat pojasnili na Dnevniku, so prisluhe objavili zaradi javnega interesa. Tedanja odgovorna urednica Suzana Rankov je dejala, da so ocenili, da gre za informacije, ki razkrivajo nove razsežnosti ozadij največjega prevzema v Sloveniji in način delovanja domačih elit, ki vplivajo na življenje vseh državljanov.

Vzporedno s sojenjem, ki se začenja danes, pred sodišči tečeta tudi dva pravdna postopka, saj se je Lovše odločil tožiti časnik in tedanjo odgovorno urednico. Pred okrožnim sodiščem je zahteval 50.000 evrov odškodnine, a je bil na prvi in drugi stopnji neuspešen. O Lovšetovi zahtevi za revizijo postopka pa vrhovno sodišče še ni odločilo.

V sorodnih postopkih so že bili oproščeni

V drugi tožbi pred okrajnim sodiščem Lovše zahteva varstvo osebnostnih pravic in med drugim javno opravičilo, a ga je okrajno sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da so avtorji člankov izvrševali ustavno pravico svobode do izražanja mnenj in da je ta zaradi izrednega javnega interesa glede prodaje Mercatorja v Sloveniji pretehtala nad tožnikovimi osebnostnimi pravicami. Višje sodišče je v primeru tožbe Suzane Rankov zavrnitev Lovšetovega zahtevka potrdilo, v primeru tožbe časnika pa zadevo vrnilo na prvo stopnjo. A je okrajno sodišče tudi v ponovljenem postopku zavrnilo Lovšetov zahtevek. Lovše se je pritožil tudi na to odločitev.

Društvo novinarjev Slovenije ob tem opozarja, da "gre za še en primer sodnega preganjanja novinarjev, ki je bilo eden od razlogov, zaradi katerih je Slovenija lani izgubila dve mesti na lestvici medijske svobode". Menijo, da gre za pritisk tako na novinarje, ki so objavljali podatke v javnem interesu, kot tudi na njihove vire, kar je v popolnem nasprotju z evropsko direktivo o žvižgačih.

Dodali so, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu nesprejemljivo. Tožilstvo zato pozivajo, da odstopi od pregona, saj gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji. "Tudi argument, da so novinarji s svojimi dejanji ogrozili preiskavo prodaje Mercatorja, ni sprejemljiv v luči dejstva, da se v petih letih po prodaji Mercatorja na zatožni klopi ni znašel nihče od akterjev posla, ampak le novinarji," so dodali.

dezurni@zurnal24.si