Vladna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja deluje pristransko, saj so v njej isti ljudje kot v kadrovskih službah na ministrstvih, nas je obvestil bralec. Po njegovem mnenju je neprimerno, da ti ljudje odločajo o sklepanju delovnih razmerij na ministrstvu, nato pa kot člani komisije odločajo tudi o morebitnih pritožbah glede istega primera. Zato, kot pravi sogovornik, ni čudno, da komisija zavrne večino ugovorov.

Morali bi se izločiti
Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so nam potrdili, da večina članov komisije res prihaja iz kadrovskih ali pravnih služb organov, vendar pa 45-članska komisija odloča tako, da se za vsak primer oblikuje poseben tričlanski senat. Ob tem sicer priznavajo, da se zaradi velikega števila zadev kljub temu kdaj zgodi, da član, imenovan v senat, prihaja z istega ministrstva kot pritožnik. “Kar pa še ne pomeni, da je sodeloval tudi pri odločitvi na prvi stopnji,” so razložili na MJU in dodali, da če se to zgodi, se po zakonu mora član senata izločiti. Ali to dejansko tudi stori, pa ne vemo.

Dobro, da komisija sploh je
“Ne bom trdil, da se odstopanja v praksi kdaj niso zgodila, ampak tega ne vem. Če bi vedel, bi posredoval,” zagotavlja sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič. Po njegovem mnenju je dobro, da komisija sploh še obstaja, ker jo je vlada pred leti že hotela ukiniti. Je namreč “dodatna varovalka, ker je na primer v gospodarstvu prva stopnja direktor, druga pa že sodišče”. Šefu sindikata na prometnem ministrstvu Milošu Preglu pa se “ne zdi prav, da so v komisiji ljudje, ki odločajo na prvi stopnji”, prav tako bi morali biti po njegovem mnenju v njej obvezno tudi člani sindikata.

Zavrnejo večino pritožb
Lani je komisija obravnavala 1.197 pritožb, od tega jih je zavrnila približno 80 odstotkov. Največ jih je bilo z ministrstva za notranje zadeve, od koder pa je tudi največ članov komisije.