"Odločili smo se za tožbo, ker verjamemo, da je treba širjenju laži postaviti mejo," je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač. 

Foto: Anže Malovrh/STA Aleš Hojs Inštitut je prejšnji teden vložil tožbo zoper nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je na tviterju zapisal, da Inštitut 8. marec ni bil nikoli označen za krivega za požare, da pa bo "v zgodovino vedno zapisan kot tista nevladna organizacija, ki je z zavajanjem ljudi uspela, da je na Primorskem in Krasu manjko vode". 

V Inštitutu predvidevajo, da Aleš Hojs tožbe še ni prejel, saj je bila vložena prejšnji teden. "Bomo spremljali, kaj tvita," pravi Nika Kovač. 

Simbolna odškodnina

"Zoper Hojsa smo vložili tožbo, ker je o Inštitutu širil laži," je poudarila Kovač. Zaradi izkrivljanja resnice in blatenja Inštituta 8. marec zahtevajo simbolnih tri tisoč evrov. "Zahtevamo plačilo odškodnine za nematerialno škodo, in sicer v višin 3000 evrov," je dejala odvetnica Neva Čokert. V Inštitutu si prizadevajo za spoštljiv dialog, tudi takrat, ko se dve strani ne strinjata.

"Očitki Inštituta 8. marec ne držijo, v zapisu namreč ni bilo nobenih laži. Tožbo ocenjujem kot neke vrste politični pritisk. Očitno bodo sedaj preko sodišč skušali ustaviti svoje politične tekmece. V tem trenutku namreč ne smejo protestirati proti temu, kar počne aktualna vlada, zato pač vlagajo tožbe proti tistim, ki so jim neljubi,” je za N1 tožbo komentiral Hojs. 

"Grozljivo je, ker so izkoriščali tako veliko tragedijo in stisko ljudi, kot je bil požar na Krasu, da so blatili naše ime," poudarjajo v Inštitutu.
"Vtikajo se tudi v naše družine. Tega smo se nekako navadili, ampak na neki točki moramo potegniti črto in postaviti mejo. To se namreč ne dogaja le nam," poudarjajo v Inštitutu in naštevajo tvite in sporočila polna sovraštva, ki prihajajo od funkcionarjev, skratka s centra moči. 

Mehanizem za utišanje, ki prihaja iz centrov moči

"Šli smo čez več različnih faz sovražnega govora, zanikali, se smejali, jokali, potem, pa smo ugotovili, da je to del mehanizma za utišanje, ki prihaja iz centrov moči, dnevno smo bili tudi tarča tvitov nekdanjega predsednika vlade," pravijo v inštitutu. 

"Obtožbe, da je referendum omejil dostop do pitne vode, so absurne"

Okoljski pravnik Aljoša Petek je pojasnil, da je novela zakona o vodah, ki jo je pripravila Janševa vlade, katere del je bil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, predvidevala ne le poseg v priobalna in vodna zemljišča, ki so izjemno pomembna za našo pitno vodo, temveč tudi gradnjo objektov, kjer bi se uporabljalo in predelovalo nevarne snovi in odpadke.

"Danes obstaja zakon o vodah tak, kot je vedno obstajal in kot je že 30 let državni politiki omogočal, da poskrbi za preskrbo prebivalstva s čisto pitno vodo. V zakonu je jasno zapisano, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne infrastrukture, komunalne infrastrukture, v kar spada tudi zagotavljanje dostopa do pitne vode," je poudaril Petek. "Vsako laganje in obtoževanje o tem, da je referendum v kakršnikoli obliki omejil dostop do pitne vode, je ne le neresnično, ampak absurdno."