Šef vrhovnega sodišča Branko Masleša od sodnikov pričakuje, da bodo – predvsem v najzahtevnejših kazenskih postopkih – sodbo začeli pisati že med samim sodnim procesom. "Ni pa sprejemljivo, da v zadevah, ki tečejo mesece in mesece in v katerih je veliko obdolžencev celo v priporu, začne sodnik sodbo pisati, šele ko je izrečena. To ne pomeni, da bi sodniki s tem neko sodbo že vnaprej prejudicirali. Tisti, ki vodi postopek, vendarle dobro ve, da so določena dejstva ugotovljena, ko se raziščejo, in da bodo ta dejstva na koncu postopka ostala enaka ne glede na končno odločitev sodnika," je odločen Masleša. Že skoraj dva meseca namreč ljubljansko sodišče zamuja s pisanjem sodbe, ki so jo domnevnim tihotapcem kokaina, ki naj bi jih vodil Dragan Tošić, izrekli 20. novembra lani. Takrat se je namreč iztekel skrajni rok, ki ga za pisanje sodbe dopušča zakon.

Zakon ne obvezuje

Na sodišču so na drugi strani prepričani, da rok ni zavezujoč. "Gre za instrukcijski rok. Sodba je še v izdelavi, saj gre za obsežno in zahtevno kazensko zadevo," pojasnjujejo.

Če sodnik sodbe pravočasno ne odpošlje, je njegov nadrejeni dolžan poskrbeti za to, da se sodniku pomaga pri pisanju sodbe. Neuradno naj bi tako tudi sodnik, ki je Tošića in večino njegovih domnevnim pajdašev oprostil očitkov, nadrejenim že moral pojasnjevati, zakaj sodba še ni spisana.

Podatek o tem, ali je sodba spisana pravočasno ali ne, je tudi sestavni del mesečnega poročila o delu sodnika. Vsako prekoračitev roka za izdelavo sodbe mora sodnik obrazložiti in upravičiti. "Saj je ta statistični podatek eno od meril, na podlagi katerih se presoja kakovost opravljanja službe sodnika," pravijo na ljubljanskem višjem sodišču. Zadnje je v zadnjih treh letih temeljito pregledalo delo 48 sodnikov.

Sodni spis v primeru Balkanski bojevnik obsega več kot 20 tisoč strani različnih dokazov. Višje sodišče ocenjuje, da je prekoračitev roka za izdelavo sodbe v takšnem primeru dopustna, vendar ne brez tehtnega razloga in utemeljitve sodnika za zamudo.