Izjemno nizke temperature v noči s 25. na 26. april, ko so se spustile tudi do - 4 stopinje pod ničlo, so prizadele nasade in vinograde po državi. Po prvih ocenah sta pozeba in sneg povzročila izjemno veliko škodo, saj letos vegetacija za 14 dni prehiteva glede na povprečne razmere. 

Po prvih informacijah je največja škoda iz vzhodne smeri proti notranjosti države. Škodo se v tem trenutku že lahko oceni pri orehih in koščičarjih, pri katerih je v tej fenofazi za škodo dovolj že - 1 stopinja Celzija in kjer so plodovi takoj postali temno-črni, to je uničeni. Pri teh sadnih vrstah je po prvih informacijah škoda katastrofalna.

Pri jablanah in hruškah škoda ni v celoti vidna takoj. V vzhodnih krajih, kjer so bile temperature do - 4 stopinje Celzija, so uničeni tudi plodovi jablan in hrušk. V naslednjih dneh se bo videlo, koliko jih bo ostalo in kako prizadet bo pridelek. Proti zahodu so sicer nekoliko temperature naraščale, škodo pa je v tej fazi še težko oceniti. 

Škoda bo znana v prihodnjem tednu

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša si je na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ogledala poškodbe po hudi spomladanski pozebi. Strokovnjaki škode še ne morejo natančno oceniti,  pričakovati pa je, da bo ta znana šele v prihodnjem tednu. 

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja preliminarne ocene kažejo, da bi škoda v intenzivnih nasadih lahko znašala od 60 do 70 odstotkov v nižinskih legah, ki jih je poškodoval predvsem torkov mraz, in od 10 do 40 odstotkov v nasadih na višjih legah, ki jih je poškodovalo včerajšnje sneženje. V nižinskih vinogradih naj bi škoda znašala med 30 in 70 odstotki, na srednjih lega od 10 do 50 in v višjih legah od 10 do 40 odstotkih. 

Strokovne službe ocenjujejo, da bo velik škoda tudi pri pridelavi zelenjave, zlasti na prostem (med 30 in 70 odstotki) in v poljedelstvu zaradi poleganja ozimnih žit zaradi snega, pozebe koruze in jarih žit ob vzniku, poročajo pa tudi o poleganju travinja.